Ta del posvečam dvema izjemnima PILovkama, ki sta nedavno praznovali rojstni dan.
*roza*Coolgirl5*roza* in *roza*hiphop_girl*roza* želim Vama lepo praznovanje in vse najboljše v življenju.
~
»Sem mislil poizkusiti nekaj drugega,« je rekel in se namuznil, jaz pa sem le zavila z očmi. Spomnila sem se na sramoto, za katero vemo le trije in za sramoto, ki sem jo Timothyju povzročila jaz. Želela sem mu potožiti, češ, da mi vzbuja slabe spomine. Spomnila sem se, da on ne ve, da sem princesa, zato sem se ugriznila v jezik. Sklenila pa sem, da mu bom v torek povedala, kako mi je ime. Vendar samo za moje prvo ime. Z ostalimi bom še počakala.
Miško sem začela nežno krtačiti.
»Mi prineseš novo?« sem ga vprašala, on pa je le pokimal. Odšel je skozi vrata jaz pa sem si vidno oddahnila. Saj je paša za oči in vse, vendar vse kar me sestavlja se izmuči že takoj, ko ga zagledam. Saj nimam ničesar proti njemu. Ampak ko bi vsaj vedela, kaj mi je. Mogoče sem zaljubljena, vendar tega še nikoli nisem čutila. Sploh ne vem, kako to poteka in kako se je potrebno obnašati.
»Te je moj brat tako izmučil?« je vprašala Ema in se zarežala. Pogledala sem jo.
»Zna biti naporen, ja,« sem ji odgovorila. Upala sem, da ni zaznala mojih dvomov o tem, kaj čutim in kaj se mi dogaja. Če o nečem nisem stoprocentno prepričana, tega ne razglašam na veliki zvon.
»In ti si predstavljaj živeti z njim,« je rekla Ema in zavzdihnila. Nato se je zahihitala, jaz pa sem nemočno zavila z očmi.
»Na kaj namiguješ?« sem jo vprašala zdolgočaseno. Vsaj upala sem, da je zvenelo zdolgočaseno.
»Oh, saj veš,« je rekla in se namuznila. Imajo to v družini? Zavlačujejo in iz njih moraš sto let brskati podatke. Ko pa končno izveš odgovor sploh ne veš več, kakšno je bilo vprašanje.
»Ne, ne vem Ema,« sem rekla in se ji nasmehnila. Zarežala se je in mi pri tem pokazala vrsto belih zob. Očitno imajo tudi to v družini. Le česa oni nimajo v družini? Razmišljala sem in poizkušala našteti vse njegove lastnosti. Po dejstvu, da misli, da je smešen – in da se meni dejansko zdi smešen – sem opustila iskanje njegovih lastnosti. Ema je nedvomno smešna. In njegova starša tudi. Po kom je potem podedoval slab smisel za humor?
»Še predobro veš, pa nočeš priznati,« je rekla in me izzivalno premerila. Vedela sem, da se komaj zadržuje, da bi nekaj rekla, vendar se je. Glede na to, da je – vsaj po videzu – leto dni mlajša od Luke se obnaša mnogo bolj odraslo. Recimo. Ona se vsaj zna zadržati. Kar pa ne morem pripisati njenemu bratu.
»Mi boš že povedala?« sem vprašala in vedela, da ne bo. Mogoče pa je oče v kratkem razglasil dan Jacobusa Alexandra, za katerega ni povedal nikomur in se zdaj širi po vsem svetu kot kakšen virus.
»Ne morem več!« je vzkliknila. Privzdignila sem obrvi in si želela, da iz nje ne bi rabila vleči vsega. Počutila sem se kot moja teta Amelia, ki me je poučevala v mladih letih. Nisem namreč obiskovala osnovne šole kot drugi otroci. Zato je tkanje prijateljskih – in ljubezenskih, če smo že pri tem – moja ahilova peta.
»Potem mi pa povej,« sem rekla že rahlo neučakano, saj sem si želela odgovor izvedeti preden pride njen radovedni brat, ki ima najlepše oči na planetu. Kakšne bodo imeli njegovi potomci? Ona pa se je samo smehljala. V strahu sem se razgledala na vse smeri, na katere sem se spomnila, da ne preži name Luka, ki bi me želel – neuspešno, komu lažem! Seveda bi bil uspešen – ustrašiti. Nikjer ga ni bilo, zato sem bila še bolj nervozna in neučakana.
»A si v mojega brata?« vprašanje me je presenetilo, čeprav sem ga pričakovala. Ravnodušno sem skomignila in se zazrla v postavo, ki se nama je približevala.
»Kdo je vame?« je vprašal. »Ema ni, ker je moja sestra.« Emo sem pogledala napol proseče in napol obtožujoče.
»Nihče ni vate. Ti imaš prisluhe.« Hvaležno sem jo pogledala. Čudila sem se, da Luka s temi svojimi krasnimi očmi ne opazi takšnih stvari.
»To pa močno dvomim. Vsak dan dobivam sporočila, kako me dekleta ljubijo. Saj ni čudno, če sem pa tak šmeker,« je rekel, Ema pa je le zavila z očmi. Vedela sem, da bo dodala neko primerjavo, po kateri se bova smejali. Vedela sem, da se še teden dni nisva poznali, ampak imeli sva posebno prijateljsko vez.
»Če si ti šmeker, sem jaz papež,« je rekla Ema in si popravila lase. Luki sem v roke dala miški.
»Prinesel sem ti dve,« mi je rekel in pomežiknil. Njegove geste so tako dvoumne, da nimam pojma, kaj želi s kakšno povedati.
»Vidva bi morala biti komedianta,« sem rekla in mu pokimala v zahvalo. On pa je le skomignil in miško nesel Emi.
»Ja, ker sem tak šmeker,« je rekel Luka, Ema pa je skoraj izpustila miško. Brata je brcnila v gleženj, on pa jo je srepo pogledal.
»Tega nihče ne ve, ker le tekaš naokoli kot kakšen … ne vem kaj,« je rekla Ema in si popravila lase. Onadva imata pa zares zanimivo dinamiko. Spomnila sem se na dom in na dinamiko pri nas doma.
»Danes zvečer bodo,« je rekel kislo in se spačil. Ema se je začela smejati, jaz pa sem prizor le gledala, kot, da me ne bi bilo tam.
»Kaj pa boš počel?« sem ga vprašala, on pa se je neopazno zdrznil. Očitno ne tako neopazno, da ga ne bi videla.
»Na odru bom bral povabilo na tekmo od ljudi, ki jih treniram,« je rekel. Nasmehnila sem se in se s svojim nohtom dotaknila njegovega.
»Povej še za posvojitve,« je rekla Ema, on pa je zavil z očmi. Ema ga je pogledala kot kužek.
»Bom videl,« je rekel in jo izzivalno pogledal sestro. Ta ga je s svojim pogledom skoraj razstrelila.
»Kakšen brat pa si, da ji ne boš pomagal? Družina drži skupaj,« sem rekla. Ozrla sem se okoli, specifično na Luko.
»Prav, ji bom pa pomagal,« je rekel, kot da bi se vdal zaradi mene, ne zaradi sestre. Mislim, da je to zaznala tudi Ema.
»Kje so našli tebe?« je vprašala Ema. Luka je le skomignil. V roko sem mu položila eno izmed mišk.
»Ne vem,« je rekel in miško veselo odnesel. Za nekaj časa je odšel, v tistem pa je vstopila njegova mama.
»Kje je pa Luka?« je vprašala, Luka pa je kot, da bi bil jasnoviden, še preden je do konca izgovorila vprašanje prišel.
»Tukaj sem, mami,« je rekel in jo zdolgočaseno premeril. V roko mi je dal miško. »Zadnja,« je še dodal, preden se je posvetil svoji mami.
»Jakob je klical,« je rekla gospa Majda. Miška je živčno zacvilila, jaz pa sem vzela fen in jo začela sušiti.
»Kaj je rekel?« je zanimalo Luko. Miška je zacvilila, jaz pa sem jo začela krtačiti. Res je izgledala prisrčno.
~
Hej Metuljčki,
kakšen se Vam je zdel nov del? Hvala vsem, ki berete mojo zgodbo, jo všečkate ali komentirate. Res sem Vam neizmerno hvaležna. Hvala za vsako kritiko, ki mi jo boste namenili. Če ima kdo kakšno idejo, kaj bi lahko dodala za zraven zgodbe (kolaž, opis oseb itd.) mi lahko piše v komentarje, v kotiček, v nabiralnik ... kamorkoli. Pa napišite, če želite, da zgodbo objavljam pogosteje.
Če kdo želi, da ga obveščam, naj napiše, zaenkrat pa obveščam:
~Bellaza2
~Nixi25
~one_girl
~#lovenkoreanlook<33
~mačja panda
Lysm
Heart