Zdravo, to je moja 1. zgodba in ne vem kje bi začela. Verjetno kar na začetku, ne? No, pa dajmo...
Bil je petek. Tisti dan, ko imamo najbolj čuden urnik; NAR, NAR, ŠPO, ZGO, ŠPO.
Zamujam v šolo in to ravno v petek, ko je bil dežurni učenec on: A******!
Ko pridrvim po hodniku mimo njega, si mislim le eno stvar: *i*naj ne zamudim!*i* A******a niti ne pogledam, ker bi dobila tak izraz:🥴
Emm...ja...ne bi rekla, da mi je všeč, ampak na splošno se mi v glavi zavrti že, ko samo *b*pomislim*b* nanj. Nevem zakaj.
Kakorkoli že, zdaj le tekam in upam, da ne zamujam. Vsi so že v razredu! *i*Nenenene*i* si mislim. Usedem se in se oprevičim. *modra*Dobra novica*modra*: učiteljica mi oprosti, *modra*slaba novica*modra*: Luka je danes v šoli (Lukata sovražim!). Globoko vdihnem in izdihnem *i*Pozabi nanj Bri, pozabi nanj...*i*
Zdaj je konec prvih dveh ur in je malica. Rediteljica sem, zato grem po malico. Raje bi šla preverit A******a...pa saj pot vodi mimo! Spotoma ga na gitro pogledam in vidim, da je žalosten. Težko mi je pri srcu pa tudi...kaj sploh je z njim? Celo malico razmišljam o njem!
Zdaj s puncami hitimo na športno. Še sreča, da so nekateri fantje šli na nogometno tekmo, ker drugače jih ne bi prenesla!
Šporne ni vredno opisovati, ker ni vredno!
Po ŠPO-ju je odmor, ki traja 10 minut. Ponavadi bi ga izkoristila za pogovarjanje z Laryso, a tokrat je drugače; Stopim pred A******a in ga pogledam naravnost v oči (najverjetneje sem zaredela) in mu rečem: "A******, nisem še srečala pogumnejšega in samozavestnejšega fanta kot ti, zato sem prav presenečena nad tem kar vidim." malce me pogleda in nadaljujem: "Čeprav sem samo sna navadna punca, me skrbi zate. Zelo skrbi." Človek me nekaj časa samo bulji in že hočem odito, ko...


*i*nadaljevanje: jutri*i*