----ZJUTRAJ----
Zbudil me je zvok poštarjevega mini avta. Odšla sem v kuhinjo, kjer je mami pripravljala zajtrk. »Ljubica, bi prosim šla po pošto, medtem pa ti naredim zajtrk.« Odšla sem po pošto, ki je vsebovala časopis, položnico in pismo. To pismo je bilo zame. Ko sem sedla in dala očetu časopis, sem odprla pismo. Na lepem pergamentu je pisalo takole:
Draga Karrina!
Zelo te že pogrešam, zato sta me starša vprašala če bi šla k tebi za kakšen teden. Ko se boš pomenila s starši, me pokliči.
Tvoja naj. sestrična Sylvie!
»Sylvie je pisala, če lahko pride prespat. Ali lahko, PROOOOOOOSIMMMMM????« sem vprašala. Mami in ati sta prikimala. Po zajtrku sem stekla v sobo in jo poklicala. Jutri dopoldne pride. Začela sem se pripravljat na njen prihod. Pospravila in posesala sem si sobo, potem pa sem si jo še pomila.
----ZVEČER----
Naredila sem si zapiske, kaj vse bi lahko počeli. Nato pa sem se nečesa spomnila. Splezala sem na stol in iz omare vzela rozasto škatlo. Na njej je pisalo z mešanimi črkami: SyVE NI k Rin A. Moralo bi pisati Sylvie in Karrina, ampak, ker sva bili takrat stari tri sva napisali narobe. V škatli sem našla pesem in naju dve v moji sobi. Postelja na maketi je bila narejena iz kartona, pokrita pa z blagom. Cela soba je bila drugače narejena iz kartona. Midve pa sva bili narejeni iz jogurtovega lončka in gumbov.
----NASLEDNJE JUTRO----
Takoj, ko sem se zbudila, sem se spomnila, da moram še narediti prostor za oblačila, čevlje in stvari. Preskočila sem zajtrk, da bi naredila vse to. Potem, pa sem nase dala belo majico in svetlo modre kratke hlače.
----DOPOLDNE----
Ravno, ko sem pospravila škatlo nazaj v omaro, je pozvonilo. Stekla sem po stopnicah in odprla vrata. »Karrina!!!!!« Močno me je objela. Pomagala sem ji s kovčki. V moji sobi sem ji pokazala par novih reči, ona pa je meni pokazala svojo skicirko. Zelo lepo riše. Prišla je mama in nama povedala, da bo kmalu kosilo.
----POPOLDNE----
»Kosilo!!« je zavpila mama. Prijela sem se na ograjo od stopnic in se odpeljala dol. Za kosilo so bili dobri špageti. Ko smo pojedli, sva s Sylvie odšli v sobo in razpakirali. Jaz sem ji pospravila zobno ščetko in take stvari. Potem pa sem jo presenetila z najino škatlo. Tako sva se smejali najini pesmi. Potem pa je prišla mama in naju vprašala, če bi šli na sladoled. Sladoledarna je nekaj ulic stran. Sprehoditi se je treba samo skozi drevored in iti mimo petih hiš. S sladoledom sva šli v majhen park, malo stran od doma. Poiskali sva si senco in jedli. Nato sva se odpravili domov.
----ZVEČER----
Ko sva se pripravili za spanje, pa mi je Sylvie pomignila na vreče za sedenje, da se usedem nanjo. Iz postelje je povlekla knjigo in začela iskati pravo stran. »Knjiga je bila izpisana iz knjižnice,« je rekla, ko se je končno ustavila. Pomolila mi je knjigo pod nos. Začela sem brati lepo zavito pisavo.
*b*Tisti ljudje, ki se rodijo na ŠČIP, so magični. Obstajata dve vrsti in vsak ŠČIPOVSKI človek ima po eno stvar iz vsake vrste. Prva vrsta je-vrsta S ČIM ČARAM:
-čaranje s palicami,
-čaranje z rokami,
-čaranje z mislimi
Druga vrsta je-vrsta KATERA MOČ:
-zgodovinski dotik (podrobnosti na str. 12),
-premikanje stvari brez dotika (podrobnosti na str. 13),
-uroki, (podrobnosti na str. 14-16),
-upravljanje vode in vetra (podrobnosti na str. 17-18),
-govorjenje z živalmi (podrobnosti na str. 19-20),
-spreminjanje oblike (podrobnosti na str. 20- 23)
Svojih moči se zavedajo šele na 11 RD. Zanje obstajajo čarobne šole, kot so:
-HOGWARTS,
-MAGIC STONE,
-WLW (WRITING, LEARNING, WORK)
Obstajajo še druge šole. Iz njih na enajsti rojstni dan dobiš pismo za sprejem. O ostalih stvareh obrnite naslednje strani.*b*

Ko sem prebrala, se mi je nasmehnila. Iz žepa je potegnila pismo. V njem je pisalo:
*b*Draga gospodična Dawson!
Z veseljem ti sporočamo, da smo te sprejeli na HOGWARTS. Temu sporočilu prilagamo seznam potrebščin. Za potrjenje prihoda mora tvoja sova prispeti do 31. julija.
S spoštovanjem,
Minerva McHudurra!*b*

»Torej bom tudi jaz dobila takšno pismo?« sem jo vprašala. »Ja, ampak najbrž ne na točni rojstni dan. Jaz sem pismo dobila en dan prej,« mi je rekla. Zlezla je v spalno vrečo in zaspala. Jaz pa nisem mogla zaspati, ampak me je vseeno premagala zaspanost.