Katrina, stara šestnajst let, je tistega večera izginila. Njena družina je kmalu poklicala policijo, ko se ni vrnila iz kraja, kjer je hodila na sprehod. Dva tedna so jo neuspešno iskali – sledovi so izginili kot da jo je zemlja pogoltnila.

Policija je preiskovala gozdove, bližnje reke, celo bližnja mesta, a ni našla nobene sledi. Ljudje so začeli govoriti o nenavadnem svetlobnem objektu, ki so ga nekateri opazili tistega večera nad mestom.

Potem, po dveh tednih, se je Katrina pojavila. Bila je vidno zmedena, a nepoškodovana. Njeni spomini so bili megleni – le delčki svetlob, visokih, tankih bitij z velikimi očmi in tiha, šepetajoča misel, ki jo je strašila.

Čeprav je bila doma, se je počutila drugačna. Policija ni našla razlage, medtem ko je Katrina čutila, da je nekaj v njej ostalo. Njeni dnevi so postali polni nenavadnih sanj in občutkov, kot da jo nekdo še vedno opazuje.

Dve tedni, ki jih je izgubila, so za njo kot praznina, ki jo je težko zapolniti. Vsakič, ko pogled na nebo, srce zadrhti – kot da se nekaj pripravlja, da pride po njo spet.


Upam da vam je všeč zelo sem se potrudila zanjo in rabila kar 2 dneva.