Pisalnica
Ko sta mi to povedali sem si kar malo oddahnila a vseeno se mi je po glavi rojila tista misel da pa je moj sošolec vame. Ojoj kreench. Oki zdej nimam več nobenih problemov tko da sem čist skulirana. "oo nee" je kar naenkrat izdavila Lil. "kaj pa je" sva jo v enem glasu vprašali midvi z Lol. "starše sem slišala da se pogovarjajo o tem da grem na drugo gimnazijo kot vidve in to nekam v tujino" je prestrašeno dejala. "zakaj pa saj naju imajo tvoji starši čisto radi" sem rekla. "ja in nič slabega nisva nikoli naredili" je v strahu rekla Lol.
2. Tedna kasneje :
:envelope: Ojla punci
Danes se odpravljamo:sob:V Pariz gremo.
Še vidimo naslednji mesec. :envelope:
Je Lil napisala tisti dan. Nato sva se poslovili in odšli so. Ko so bili tam sva jo z Lol fuuul pogrešali. Nato pa so se čez tri dni vrnili. In takrat je Lil napisala:
:envelope:Ojla
Mi smo se že vrnili iz Pariza.
In povedati vama morem nekaj res zelo pomembnega.
Lil :envelope:
Takoj sva z Lol odhitele do nje...
Se nadaljuje...
Lp Little bestie
Byeeeeeee :heart_exclamation:
2. Tedna kasneje :
:envelope: Ojla punci
Danes se odpravljamo:sob:V Pariz gremo.
Še vidimo naslednji mesec. :envelope:
Je Lil napisala tisti dan. Nato sva se poslovili in odšli so. Ko so bili tam sva jo z Lol fuuul pogrešali. Nato pa so se čez tri dni vrnili. In takrat je Lil napisala:
:envelope:Ojla
Mi smo se že vrnili iz Pariza.
In povedati vama morem nekaj res zelo pomembnega.
Lil :envelope:
Takoj sva z Lol odhitele do nje...
Se nadaljuje...
Lp Little bestie
Byeeeeeee :heart_exclamation:
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
