A zagledam nekoga, ki v svojih rokah drži pištolo. Živčno hodi okrog šole kod, da nekoga išče. Ampak koga? Opazovala sem ga. Šel je do šolskega vhoda. Kaj če vstopi? Ojoj še minuta do naslednje ure- učim se italijanščino. Stečem po stopnicah navzgor do učilnice in grem k Zoey.
"Še ni učiteljice?" jo vprašam.
"Ne še kar je zelo čudno, ker vedno pride vsaj pet minut prej." mi Zoey živčno odgovori.
"Aha, res čudno." pritrdim
V mojih mislih letijo različne stvari. Kot, da je zbolela ali pa ima kaj v zvezi s tistim moškim s pištolo. Zoey povem kaj sem videla in bilo ji je takoj jasno. Nekaj se je zgodilo z učiteljico. Cel razred steče za nama dol po stopnicah do zbornice. Čudno vrata so bila zaklenjena. Nikoli niso. Do nas pride ravnatelj.

"Vaši učiteljici se je nekaj pripedilo." je živčno rekel ravnatelj.
"Kaj pa?" sem živčno spraševala.
"Pridite z mano v razred, vam bom raje tam povedal." je še odgovoril in živčno smo odšli za njim. Prišli smo v razred.
"Vašo učiteljico je nekdo danes, ko je bila v zunanji šolski kavarni nekdo ustrelil." je bledo začel.
"Nihče ni tega videl samo natakar, ki je bil 4. letnik je stekel do zbornice in nam povedal. Potem pa je naša računalničarka pogledala še na kamare. Neki moški je prišel s pištolo pred šolo in iskal žrtve, ko je na kavici zagledal vašo učiteljico."je izdal vse.
"Kaj?" so sošolci vsi v en glas odgovorili.
"Ja čisto res." je še pritrdil ravnatelj.
Zazvonilo je.

Vsi smo odšli ven iz razreda. Naslednja je bila zgodovina potem glasba in na koncu še geografija. Po pouku sem odšla domov z Zoey in Tailorjem. Šli smo naravnost v skrivno bazo Tajnega Društva Umor. Na poti pa nas je presenetilo in prestrašilo...

----------------------------------------------------------------------

Živjo! Kako se vam zdi? Ni še napetih delov te kriminalke ampak se že bližamo Lepo se imejte!