guyss nov delhttps://www.pil.si/forumi/pisalnica/kjer-resnica-boli/4
tu je povezava od prejšnjega:
uživajte v branju
~~

»Njen načrt ponovim?« James prikima, a molči.
»Poslušaj me dobro, čeprav je Emily mrtva, je nekdo, ki jo je umoril, se pravi, da obstaja še nekdo poleg naju, ki ve kaj se je zgodilo z Theotom, ki ve, da je Emily morilka. Nekdo, ki se je hotel maščevati,« njegove besede, še dolgo ponavljam v glavi. Ponavljajo se kot pokvarjena plošča. Kot svarilo… Stvarilo pred nečim, kaj mi je še trenutno tuje, nepoznano...

»In ti… si potem šel iz mesta, ker si vedel, da če ostaneš…«
Prekine me sredi stavka: »Bom jaz naslednji«
»Emily bi naredila, vse, da se te bi znebila, vedela je, da te imam rad in da nikoli ne bom več imel rad nje. Bila si ovira. In kot vedno, se je želela ovire znebiti.«
Zajamem sapo. Prebledim.
V meni se pojavljajo dvomi. Ki se zasedijo v moj um, kot seme: James laže? Ali govori resnico? Kaj če manipulira z mano?



*b*JAMES*b*
Jutri je šola. Vav ta misel me zadene, vsi pogledi spet na meni, vrnil se je in Emily je mrtva. A ni to sumljivo? Stisne me v trebuhu. Gabriela me pogleda, njen pogled je hladen, a ob enem sočuten.
»A si v redu?« me previdno vpraša. Jaz samo pokimam, ampak nisem v redu in ona ve, da nisem.
»Čeprav ti ne zaupam, te potrebujem, edini si, ki ve, kaj se je zgodilo v gozdu in zdaj ko je Emily mrtva se je vse zakompliciralo. Začela sem se spominjati in ne vem ali ti govoriš resnico ali manipuliraš z mano. Ampak, ker je naša lokalna policija nesposobna, ne bojo izvedeli ničesar. Mene je pa strah, ker če ne bom jaz naslednja boš ti…«
Dvakrat zamižikam, da dobro predelam vse besede, ki jih je povedala. Res rad bi rekle nekaj v smislu: *i*to pa je bil cel govor. Si ga imela pripravljenega?*i*, da bi razbil napetost, ki je v sobi od trenutka, ko sem stopil vanjo, a rajši pokimam. Zdaj že grem sam sebi na živce s tem kimanjem, boga Gabi ko more prenašat samo moje kimanje.



*b*GABRIELA*b*
Za trenutek pomislim, da bi udarila njegovo glavo ob steno, da bi nehal kimati. Res bog, koliko krat še bo samo pokimal.
Potem James stopi do vrat. »Greš?« ga vprašam.
Ne vem zakaj, ampak moj glas je… drugačen. Kot, da del mojih možganov noče, da James odide. Kot, da del mene še vedno živi v preteklosti, kjer sem ga imela rada. A zdaj je vse drugače. Ne poznam ga več.
»Grem.«
»Pa boš v redu?«



*b*JAMES*b*
Kdo bi si mislil, ampak očitno mi en del Gabriele verjame. Srce mi poskoči, ko v njenem glasu zaslišim skrb. Ne odgovorim, ji takoj, ker sploh ne vem, če bom v redu. Po pravici povedano, me je strah iti ven, vem, da je zunaj nekdo, ki je pravkar umoril Emily…
»James? Samo nočem, jutri zvedet, da si še ti mrtev.«
Gabriela je prestrašena. Jo skrbi za mene? Ali se samo boji za sebe?
Ko že hočem odpreti vrata njene sobe, ona šepne. Njen šepet je tako tih, kot, da je besede, ki jih je ravno izgovorila komaj spravila iz sebe. ˇ
»Ostani« je šepetajoče dodala Gabriela…

~~~~
tak nov del je vuni... upam da vam je bil všeč
uživajte počitnice
lov juu<3