Ne spomnim se, da bi kdaj imela starše ali tete ali strice, ali da bi sploh imela družino. Spomnim se samo, da me je neki moški nesel. Ne vem, če se je zavedal da sem budna. Kmalu sem padla v nezavest. Naslednje kar se spomnim je , da sem bila v bolnišnici priklopnjena na kup aparatov. Ob meni sem videla istega moškega, ki me je prej nesel. Čez nekaj trenutkov me je objel in rekel :"Zdravniki so rekli, da se mogoče ne boš več zbudila, toda jaz sem vedel, da to ne more biti res.". Odrinila sem ga in vprašala :"Kdo si ti in kako ti je ime? Kdo sem jaz?". Bila sem popolnoma zmedena. Rekel mi je :" Tvoje ime je Atena, kot Grška boginja modrosti. Moje ime pa ni pomebno.". Če je mislil, da ne bom več spraševala samo zato, ker je on tako rekel se je krepko motil. "Če mi ne poveš kako ti je ime bom poklicala medicinske sestre in jim povedala, da si me poskušal ubiti.", globoko je zavzdihnil in rekel :"Ime mi je Leonardo von Dicken toda moji prijatelji me kličejo Leo. Sem poklicni morilec tako kot ti.". Mislila sem , da bom spet padla v nezavest. Jaz, morilka? Nikakor ne. Zagotovo me je s kom zamešal. Nisem si mislila, da je kaj takega mogoče toda kmalu se mi je za čenjalo dozdevati, da je to kar je povedal resnica.