Pisalnica
3.del: Moramo razmisliti!
Cvar se začne pogovarjati s Johnom v Kristini neznanem jeziku.
CVAR:”Torej Kristina, za portal v dimenzijo Minimov potrebujemo 3 stvari, ki so žive ampak problem je da v naši dimenziji ni nič živo razen mi, zato bi rabili iti v tvojo kjer so rože in drevesa.”
KRISTINA:”NO, KAJ SPLOH ŠE ČAKAMO! GREMO!!!”
Kristina hoče v portal a Cvar jo ustavi.
CVAR in JOHN:”KRISTINA! NE MOREŠ ITI V PORTAL!”
KRISTINA:”Zakaj ne?”
CVAR:”Ker so tam Minimi! Zato sem te pripeljal sem! Na varno!”
KRISTINA:”Ja, kako bomo pa potem rešili mojega očeta?”
JOHN:”Nevemo še, ampak nekako bomo, ne Cvar?”
CVAR:”Točno tako! Ne skrbi Kristina. Vse bo vredu in prav.”
Ko Cvar izreče te besede, Johna doleti ideja.
JOHN:”(Vzklikne) Že vem kako ga bomo rešili!”
KRISTINA:”Kako?!”
JOHN:”No, tvoj oče je če še neveš, poglavar dimenzije čarovnij...”
A še preden bi lahko dokončal se je Kristina zadrla:
KRISTINA:”KAJ?!!! Kako si lahko Cvar! Zakaj mi tega že prej nista povedala?!”
CVAR:”Mislil sem da že veš?!”
KRISTINA:”Kaj pa ti John?!”
JOHN:”Jaz sem samo tukaj sploh nisem razmišljal o tem da ne veš!”
KRISTINA:”Super za povrh mi je še oče lagal o tem!”
JOHN:”Kristina, verjetno ti bi povedal ob svojem času, ane Cvar?”
CVAR:”Ja, sploh pa zdajle je to najmanj važno! Hitro ga moramo rešiti! Lahko ga ubijejo!”
KRISTINA:”Ubijejo?!! ZAKAJ?! A jim je kaj naredil?!”
CVAR:”Ne, samo oni hočejo njemu ker so na drugi strani.”
KRISTINA:”OKEJ! GREMO! Nekako moramo prelisičiti Minime da grejo ven iz moje dimenzije!
JOHN:”JA!”
Cvar se začne pogovarjati s Johnom v Kristini neznanem jeziku.
CVAR:”Torej Kristina, za portal v dimenzijo Minimov potrebujemo 3 stvari, ki so žive ampak problem je da v naši dimenziji ni nič živo razen mi, zato bi rabili iti v tvojo kjer so rože in drevesa.”
KRISTINA:”NO, KAJ SPLOH ŠE ČAKAMO! GREMO!!!”
Kristina hoče v portal a Cvar jo ustavi.
CVAR in JOHN:”KRISTINA! NE MOREŠ ITI V PORTAL!”
KRISTINA:”Zakaj ne?”
CVAR:”Ker so tam Minimi! Zato sem te pripeljal sem! Na varno!”
KRISTINA:”Ja, kako bomo pa potem rešili mojega očeta?”
JOHN:”Nevemo še, ampak nekako bomo, ne Cvar?”
CVAR:”Točno tako! Ne skrbi Kristina. Vse bo vredu in prav.”
Ko Cvar izreče te besede, Johna doleti ideja.
JOHN:”(Vzklikne) Že vem kako ga bomo rešili!”
KRISTINA:”Kako?!”
JOHN:”No, tvoj oče je če še neveš, poglavar dimenzije čarovnij...”
A še preden bi lahko dokončal se je Kristina zadrla:
KRISTINA:”KAJ?!!! Kako si lahko Cvar! Zakaj mi tega že prej nista povedala?!”
CVAR:”Mislil sem da že veš?!”
KRISTINA:”Kaj pa ti John?!”
JOHN:”Jaz sem samo tukaj sploh nisem razmišljal o tem da ne veš!”
KRISTINA:”Super za povrh mi je še oče lagal o tem!”
JOHN:”Kristina, verjetno ti bi povedal ob svojem času, ane Cvar?”
CVAR:”Ja, sploh pa zdajle je to najmanj važno! Hitro ga moramo rešiti! Lahko ga ubijejo!”
KRISTINA:”Ubijejo?!! ZAKAJ?! A jim je kaj naredil?!”
CVAR:”Ne, samo oni hočejo njemu ker so na drugi strani.”
KRISTINA:”OKEJ! GREMO! Nekako moramo prelisičiti Minime da grejo ven iz moje dimenzije!
JOHN:”JA!”
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Upam da vam bo všeč:blush::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla, komentirala sem prejšnji del, splačalo bi se, da pogledaš moj nasvet, v primeru, da ga še nisi.
0
sem meni se zdi čisto vredu kakor sem nardila brez zamere, ampak taka so lahko tudi dramska besedila
Moj odgovor:
PikiPiki
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A zna kdo pomagat
A je normalno da sem zalostna ker mi je en fant tkaj vsec in luskan. Pac eno leto je mlajs in me tud gleda na hodnikih ampak je fora da pomoje misle da nima sans kr sm eno leto staris in me lahko zarad tega ne doda na snapu. Pa tud jst sm bolj sramezljiva ozr nisem navajena delat ocesnega stika in ga zato ignoriram. In potm sm prou zalostna ker nikol ne bova skupaj. Tud on mislim da je bolj sramezljiv. In zdej sploh nevem ki nardit. In tud cudno se mi zdi ker sem zacela o njem kar naenkrat pred priblizno dvema tednama razmisljat tud ce prej nisem, pac kot da bi me zmanifestiral.
