Corvax jo je pozorno poslušal in ko je končala je brezizrazno pokimal in dejal: "Dobro, vrni se na podstrešje, jutri pa opravi z naslednjo stranko."
Izročil ji je listek z imenom žrtve. Corvax jim je pravil stranke, Amy se je to vedno zdelo nekoliko nepravično. A kaj pa ona ve. Samo njegova vajenka je. Učenka.

Corvax je vstal, rekoč: "Nasvidenje jutri torej."

Spremenil se je v črnega krokarja in odletel stran.

Amy je spravila listek v žep ter se še sama spremenila v ptico.


***

Bela grlica je zletela skozi razbito strešno okno stare, zapuščene stavbe in pristala na kupu starih preprog. Čez sekundo je tam sedela Amy.

Zavzdihnila je in si pomela oči. Bila je utrujena. A ni imela časa za spanje.
Iz žepa je potegnila listek in ga odvila. Na njem je pisalo ime: Dollores Lauren Menfyulyhisth.

Amy je sedla na lesena tla, pobrskala po trhli gajbici za plesnivim svinčnikom in prav tako plesnivim koscem papirja.
Začela si je zapisovati.

"Do - llo - res, Lau - ren," si je mrmrala med pisanjem, "Menfyulyhisth."
*i*Gotovo gre za magikalno žensko,*i* je pomislila in si zapisala. *i*Hočem reči, takšen priimek je gotovo... *i*
Misli so prekinile stopinje na strehi. Amy je zbrano prisluhnila. Sklenila je, da je gotovo samo ptič.

Spet se je posvetila listu pred seboj. Naredila je pomišljaj *i* - gotovo magikalna družina. *i*
Naredila si je še točke SLUŽBA, DRUŽINA, KRAJ BIVANJA, MOŽNE NEVARNOSTI (in v okelpaju) VILINSKA MOČ.

Čakalo jo je raziskovanje. List je spravila in se spremenila v 5 - letno deklico - samo v tem telesu ji je bilo omogočeno hoditi po strohnelih stopnicah zapuščene gostilne. Z svojimi 17 kilogrami se je brez večjih težav spustila po stopnicah. Takoj ko pa je stopila na mračno ulico se je spremenila v policijskega inšpektorja, odšla do najbližjega avta in ga odklenila z lasnico. Po nekaj poskusih ji je začelo vžgati motor in nerodno je speljala po mokri cesti.