Hej! Spet jaz, Larisa.
Prejšnič nisem napisala, stara sem 14 in sem 8. razred. Najbrž pa ste se spraševali zakaj sem šla lovit grizlija. Nisem ga šla pojest spila sem mu kri. najbrž se vam že sanja kaj sem. Če pa ne veste vam povem: sem vampirka. In zdaj vam je najbrž tudi jasno zakaj lahko berem misli. Zdaj pa je že skrajni čas da grem v šolo.
Ko se je prva ura končno končala sem si oddahnila. A ne za dolgo, saj sem saj sem za sabo zaslišala vzklik. Vedela sem kdo je še preden sem se obrnila. Bil je Amon. Obrnila sem se in ga preiskovala z očmi. Bil je lep moje sošolke bi rekle luškan. A po mojem mnenju je bil preveč možat za tak opis. Res je da je bil vizualno nekaj posebnega a po duši je bil isti kot vsi drugi fantje. Samovšečen, nadut in egoističen. Nenadoma se je nekdo zaletel vame. Bil je zelo podoben meni. Bil je bled, brez vonja in držal se je zase. To sem izvedela iz njegovih misli. A še preden bi si ga do dobra ogledala je odhitel naprej.
Misel na tega neznanca me je konstantno vznemirjala. Ni mi bilo všeč na kakšen način sem razmišljala o njem.
Bilo je drugače. Nekaj več.......
Upam da ne zamerite a o tem bi rajši pisala naslednjič. Moram razmisliti......

Upam da vam je všeč
#LAROI