Ojla!
Še ena moja objava kar pomeni še ena moja zgodba!
Ta del posvečam muci Zajči! Hvala za tvoj komenatar zaradi katerega sem cel dan norela! :sweat_smile::heartbeat:
Upam, da vam bo všeč in, da boste srček obarvali roza!
Rada vas imam!
***
BLAKE
Vsa drhteča sedem na svoje mesto in pogledam Camilo, ki se mi nežno nasmiha. Privzdignem obrvi in potem prestrelim poglede vseh, ki švigajo med nama z Tomom. Nasmehnem se in se posvetim učiteljici, ki zavzeto razlaga snov in sploh ne opazi, da se vsi ukvarjajo samo z nama. V beležko, ki je bila v mojem nahrbtniku samo za skrita sporočila ji napišem kratko sporočilo: »Kaj se dogaja?« in porinem črno beležko proti Camili, ki jo skrije za peresnico in z nalivnim peresom hiti pisati odgovor. »Camila! Kaj počneš?« Učiteljica jezno gleda Camilo in nato beležko. »N-nič,« zajeclja in hitro zapre beležko. »Kar meni jo daj,« pomigne z roko in stopi do Camile, ki me žalostno pogleda. Vzdrhtim, ko pomislim kaj bi ki utegnila napisati v odgovor. Učiteljica stopi pred tablo in odpre beležko. Pogleda po zapisih in se tiho smeji. Včasih dvigne obrv in ogorčeno vzklikne. Samo sedim! Popolnoma pri miru in upam, da česa ne bo prebrala na glas. Seveda pa se moja želja ne uresniči. »'Kaj se dogaja?' je danes napisala Josephine…« začne jaz pa zmrznem. Tom se obrne nazaj in privzdignem obrv. Skomignem. »Camila ji je odgovorila: ' Misliš, da nismo opazili, da prideš skupaj s fantom, ki je tvoj bivši, vsa zadihana in še v oblačilih njegove mame. Kaj se dogaja, Blake? Sta spet skupaj? Upam,…' in potem sem jo zmotila jaz. Drži?« dvigne pogled učiteljica. Sedim in gledam predse. Ne zmenim se za poglede radovednih sošolcev. Samo strmim naprej in Tom nazaj. Gledava se in ne vem kaj naj rečem. Kako so sploh vedeli, da so to oblačila njegove mame? Strmim dokler me učiteljica ne pošlje iz razreda. Ko stojim pred vrati samo zaprem oči in sedem na mrzla tla.
CAMILA
V mislih se tepem z bičem. Kakšna prijateljica pa sem? Ledena kraljica šole se je zlomila in to pred vsemi! Kaj sem naredila? Misli mi begajo po glavi in prestrašeno gledam naokoli. Tom samo sedi. Prikovan na stol in sploh ne posluša Jacoba, njegovega najboljša prijatelja, ki mu nekaj tiho razlaga. Učiteljica je pozabila na vse skupaj in nam daje navodila. Jason se tiho smeji. Elle danes ni, ampak vem, da bi mi rekla naj se ne sekiram, ker je bilo milijonkrat Blake tista, ki me je zlomila. Pa se sekiram. Tako zelo.
Ko zvonec zazvoni pograbim torbo in stečem na hodnik. Blake ni nikjer. Stečem na stranišče, ampak vse kabine so prazne. Prečešem celo šolo pa je ne najdem. Na koncu ne meneč za šolski zvonec stečem iz šole in v park. V parku je poseben kotiček, ki ga jaz in Blake imenujeva V zavetju megle. Leži čisto na robu parka ob majhnem hribu. Tam je vse več ali manj zanemarjeno zato je vedno tiho in neobljudeno. Ob vznožju je majhen gozdiček, ki je vedno ovit v meglo. Tja sva z Blake radi hodili. Jaz sem delala domačo nalogo, ona pa je kadila. Zdaj ne kadi več, jaz pa domačo nalogo delam doma. »Blake?« tiho kličem, ko zakorakam v gozdiček. »Blake?« Ustavim se in prisluhnem. Kmalu zaslišim tih jok. Počasi hodim proti njej in jo zagledam. Sloni ob deblu in si obraz prekriva z rokami. Čisto tiho sedem zraven nje in jo objamem. Počasi se njeno dihanje umiri. »Ubila se bom,« reče nenadoma. »Zakaj?« vprašam zgroženo. »Mislim, ne!« se hitro popravim. »Pred enim tednom sem dobila pismo. Nikomur še nisem povedala zanj. V njem mi je neznanec govoril, da ve zakaj sem takšna. Da sem prasica in, da naj ne iščem izgovorov. Rekel je, da je zaradi mene njegova družina uničena. Ni se podpisal.« Močneje jo stisnem in mrzlično razmišljam kdo bi lahko napisal kaj takega. Ko tako razmišljam in Blake joka mi zazvoni telefon. Piše mi Tom!
»Camila! Kje sta? Je z Blake vse okej? V glavnem! Razredničarka je povedala, da gremo naslednji teden v Italijo. Baje Jason ne gre, ker ima nogometne treninge in še eno ful pomembno tekmo. V glavnem! Ni obvezno. Taylor ne gre, ker ima tekmovanje in pa Ava in Lexi tudi ne, ker gredo s starši v Ameriko. Potem nas ostane samo še dvanajst, če gresta. A gresta?« sporočila berem naglas in potem, ko končam pogledam Blake.
Odločno odkimava. »Blake, ja greš. Dobro ti bo delo. Zraven tega nas bo samo dvanajst. Super bo. Pa še Jason bo ostal tukaj. Daj no!«
TOM
Jaz, Tom: »Hej, B. Kako si?
Blake: »…Ti?«
Jaz, Tom: »Gre. Greš v Italijo?«
Blake: »Ja, ti?«
Jaz, Tom: »Mhm!«
Strmel sem v telefon. Z nami gre! Ta misel me je razveselila in še cel popoldan sem bil strašno dobre volje. Smejal sem se in celo naredil domačo nalogo. Dogodek, ki se je zgodil v šoli me ni preveč motil. Bolelo me je le kako se je Blake odzvala. Ko sva se gledala preko razreda sem začutil vez, ampak Blake jo je pretrgala s svojim pobegom. Nisem vedel ali je jezna name ali kaj sploh čuti glede mene. Samo upal sem, da mi kmalu pove, ker nisem mogel več. Pa saj je vseeno. Dvomim, da bi lahko bila spet skupaj. Bila sva preveč…ledena.
***
:blush:
***
Videz oseb: (tokrat še od Camile)!
Blake: https://www.celebsfacts.com/wp-content/uploads/2019/11/Olivia-Holt.jpg
Tom: https://i.pinimg.com/736x/da/60/60/da6060c909edda8150e9a50919b65863.jpg
Elle: https://i.pinimg.com/236x/9b/24/54/9b2454943a3ca8a71230811abbbea4a9.jpg?nii=t
Camila: https://i.pinimg.com/originals/6c/6b/6e/6c6b6e4ca475fba5a723882a97c7024b.jpg