Ledena kraljica 6. del
10
Hejj!:wave:
Kako ste? (vesela bom, če napišete v komentarje):kissing_smiling_eyes:
Danes je malce žalosten dan, ampak ne pozabite: Sonce vedno znova vzide!:sunny:
Tukaj je torej nov del zgodbe! Napisala sem ga in ga prebrala sama in se mi je zdel malo strašljiv! Če se vam tudi zdi… napišite, prav? (najbrž sploh ni, ker sem jaz zelo občutljiva):penguin:
Upam, upam, da vam bo všeč!:heart:
Rada vas imam, veste?:heartbeat::heartbeat:
Lubčka, :kissing_heart:
JustLilly
**
BLAKE
»Ooo,« se je hihitala Camila in se valjala po zakonski postelji. Dodelili so nama srednje veliko sobo, nič posebnega. Bila je vsa v belem. Kopalnica in velika soba v kateri je bila na steno pritrjena televizija, postelja (ki ni bila pritrjena na steno) in miza z dvema stoloma. Imeli sva tudi balkon, ampak si ga še nisem ogledala. Izdihnila sem in glavo vrgla na blazino. Danes imamo prosto. Jutri pa imam ogled po Benetkah in potem kopanje. Camili sem ravnokar opisala nič kaj poseben let. Prespala sem ga. Na Tomovi rami. Zbudil me je deset minut pred pristankom in zgodilo se ni nič posebnega. Camila je mislila malo drugače. Bila je vsa vzhičena in mislim, da ni bila edina. Ko smo prispeli so naju vsi gledali in se rahlo nasmihali. Še celo Olivia je skrivala nasmešek. Resnično mi je bilo do dna duše nerodno. »Ti je že kaj pisal?« se je oglasila Camila. »Ne vem,« sem izdihnila in se obrnila stran, da bi skrila nasmešek. Bila sem vesela. Malo. Vzela sem telefon samo, da bi se Camila nehala smejati in kričati: 'Golobčka!'. Čakalo me je sporočilo. Bila je neznana številka, saj je v telefonu nisem imela shranjene. »Ti je pisal?« je polna pričakovanj vprašala Camila. Nisem ji odgovorila. Zaprepadeno sem strmela v sporočilo in srce mi je divje razbijalo. »Zemlja kliče Blake,« se je začela hihitati Camila. »Ej, Blake?« je vprašala zaskrbljeno, ko sem dve minuti zaprepadeno strmela v sporočilo in nisem niti dihala. »Blake!?« je zdaj vprašala glasneje. »Ja?« sem stresla glavo in jo pogledala. »Ti je pisal Tom?« »Ne, oče,« sem se zlagala in stekla v kopalnico. Sesedla sem se na školjko in začela panično stiskala brisačo. »Blake? Lulat moram,« me je po eni uri zmotila Camila. »Ja, oprosti,« sem dejala in zapustila kopalnico. Camila se je kmalu vrnila in me povabila na sprehod in na sladoled. Več jih gre, je rekla. Odklonila sem in se izgovorila na glavobol. »Okej,« je skomignila Camila in vsa živahna zapustila sobo. Takoj, ko je zaprla vrata sem panično vzela telefon in ga izklopila. Nisem želela dobivata še več sporočil. Ko sem se prepričala, da so vrata dobro zaprta in zaklenjena sem zaprla še balkonska vrata in spustila rolete, da je bila soba v trdi temi. Legla sem na posteljo in poskušala iz glave pregnati sporočilo. Nekako mi ni šlo, zato sem na koncu popolnoma skrita pod kapuco zapustila sobo in se odpravila v preddverje. Tam sem v lekarni za nujen primere kupila Persenosan (uspavalne tablete). Nadvse previdno sem se vrnila v sobo in jo celo prečesala. Nič novega ni bilo, nič ni bilo vzetega. Zleknila sem se na posteljo in vzela tableto. Kmalu sem zaspala.
CAMILA
»Adijo,« sem pomahala puncam in počasi odprla vrata. »Blake, hej,« sem vzkliknila, ter se takoj nato ugriznila v jezik. Soba je bila v trdi temi. Vse rolete so bile spuščene, oblačila razmetana, vrata v kopalnico trdo zaprta, pred balkonska vrata so bili naloženi kovčki in stoli, Blake je kot v nezavesti ležala na postelji in vsa prepotena šepetala. Počasi sem sedla na posteljo in uho prislonila na njene razpokane in posušene ustnice: »Pusti, pusti, pusti, pusti me,…« je šepetala in njene trepalnice so drhtele kot, da bi imela kakšen napad. »Blake!« Zgrabila me je panika. »BLAKE!« sem kričala in jo divje stresala. »Blake!« »Blake!« Kričala in kričala sem dokler nisem bila vsa hripava. (zakaj hudiča me ni nihče slišal?)»Kaj se dogaja?« je zdaj v sobo planila Olivia (končno) in prestrašeno obstala. »Kaj ZA VRAGA se dogaja?« »Blake, ne zbudi se,« sem zdaj zajokala. »Kako ne?« »Ne zbudi se, pač.« »Počakaj malo,« je resno dejala in stekla na hodnik. Tam se je nabrala majhna množica ljudi, ki je prestrašeno gledala. »Hej, Cam. Kaj se dogaja?« je v sobo vstopil Tom in takoj nato obstal. »Hudiča,« je vzkliknil in stekel k meni. Bežno sem videla kako je Olivia nekaj panično govorila v telefon potem pa sem glavo zakopala v blazino in ihtela dokler se niso pripeljali rešilci in Blake odpeljali.
TOM
»Camila! Povej mi kaj se je zgodilo?« »Če pa ne vem,« je ihtela Camila in z rokami stiskala Oliviino roko. »Kako ne veš?« sem vprašal. »Mirno,« se je oglasila Olivia in me jezno pogledala. »Camila. Kaj točno se je zgodilo preden si šla? Si opazila kaj nenavadnega?« je vprašal moški srednje starosti in Camilo pričakujoče pogledal. Camila je izdihnila in zavila z očmi iščoč po spominu. »Ja!« je zdaj vzkliknila. »Preden sem šla sem Blake vprašala, če ji je Tom kaj pisal,« se je obrnila k meni, nato pa nadaljevala: »Pogledala je na telefon potem pa vanj strmela celi dve minuti. Bila je zaprepaden in vsa prestrašena. Ko sem jo vprašala kdo ji je pisal in, če je bil Tom je rekla, da je bila mama in se za eno uro zaklenila v kopalnico. Preden sem odšla je rekla, da ima glavobol. Ko sem se vrnila pa… No, saj to sem že povedala,« je zaključila in panično začela tapkati z nogo po tleh. »O čem je govorilo sporočilo mame?« je vprašal moški in me pogledal. »N-ne vem,« je zaihtela Camila. »No, potem pa je čas, da pogledamo.«
***
Lepe dneve in vesel zadnji teden pred počitnicami!!!!!!!!!!!!!!!!:smiley::smiley::hugging:
Kako ste? (vesela bom, če napišete v komentarje):kissing_smiling_eyes:
Danes je malce žalosten dan, ampak ne pozabite: Sonce vedno znova vzide!:sunny:
Tukaj je torej nov del zgodbe! Napisala sem ga in ga prebrala sama in se mi je zdel malo strašljiv! Če se vam tudi zdi… napišite, prav? (najbrž sploh ni, ker sem jaz zelo občutljiva):penguin:
Upam, upam, da vam bo všeč!:heart:
Rada vas imam, veste?:heartbeat::heartbeat:
Lubčka, :kissing_heart:
JustLilly
**
BLAKE
»Ooo,« se je hihitala Camila in se valjala po zakonski postelji. Dodelili so nama srednje veliko sobo, nič posebnega. Bila je vsa v belem. Kopalnica in velika soba v kateri je bila na steno pritrjena televizija, postelja (ki ni bila pritrjena na steno) in miza z dvema stoloma. Imeli sva tudi balkon, ampak si ga še nisem ogledala. Izdihnila sem in glavo vrgla na blazino. Danes imamo prosto. Jutri pa imam ogled po Benetkah in potem kopanje. Camili sem ravnokar opisala nič kaj poseben let. Prespala sem ga. Na Tomovi rami. Zbudil me je deset minut pred pristankom in zgodilo se ni nič posebnega. Camila je mislila malo drugače. Bila je vsa vzhičena in mislim, da ni bila edina. Ko smo prispeli so naju vsi gledali in se rahlo nasmihali. Še celo Olivia je skrivala nasmešek. Resnično mi je bilo do dna duše nerodno. »Ti je že kaj pisal?« se je oglasila Camila. »Ne vem,« sem izdihnila in se obrnila stran, da bi skrila nasmešek. Bila sem vesela. Malo. Vzela sem telefon samo, da bi se Camila nehala smejati in kričati: 'Golobčka!'. Čakalo me je sporočilo. Bila je neznana številka, saj je v telefonu nisem imela shranjene. »Ti je pisal?« je polna pričakovanj vprašala Camila. Nisem ji odgovorila. Zaprepadeno sem strmela v sporočilo in srce mi je divje razbijalo. »Zemlja kliče Blake,« se je začela hihitati Camila. »Ej, Blake?« je vprašala zaskrbljeno, ko sem dve minuti zaprepadeno strmela v sporočilo in nisem niti dihala. »Blake!?« je zdaj vprašala glasneje. »Ja?« sem stresla glavo in jo pogledala. »Ti je pisal Tom?« »Ne, oče,« sem se zlagala in stekla v kopalnico. Sesedla sem se na školjko in začela panično stiskala brisačo. »Blake? Lulat moram,« me je po eni uri zmotila Camila. »Ja, oprosti,« sem dejala in zapustila kopalnico. Camila se je kmalu vrnila in me povabila na sprehod in na sladoled. Več jih gre, je rekla. Odklonila sem in se izgovorila na glavobol. »Okej,« je skomignila Camila in vsa živahna zapustila sobo. Takoj, ko je zaprla vrata sem panično vzela telefon in ga izklopila. Nisem želela dobivata še več sporočil. Ko sem se prepričala, da so vrata dobro zaprta in zaklenjena sem zaprla še balkonska vrata in spustila rolete, da je bila soba v trdi temi. Legla sem na posteljo in poskušala iz glave pregnati sporočilo. Nekako mi ni šlo, zato sem na koncu popolnoma skrita pod kapuco zapustila sobo in se odpravila v preddverje. Tam sem v lekarni za nujen primere kupila Persenosan (uspavalne tablete). Nadvse previdno sem se vrnila v sobo in jo celo prečesala. Nič novega ni bilo, nič ni bilo vzetega. Zleknila sem se na posteljo in vzela tableto. Kmalu sem zaspala.
CAMILA
»Adijo,« sem pomahala puncam in počasi odprla vrata. »Blake, hej,« sem vzkliknila, ter se takoj nato ugriznila v jezik. Soba je bila v trdi temi. Vse rolete so bile spuščene, oblačila razmetana, vrata v kopalnico trdo zaprta, pred balkonska vrata so bili naloženi kovčki in stoli, Blake je kot v nezavesti ležala na postelji in vsa prepotena šepetala. Počasi sem sedla na posteljo in uho prislonila na njene razpokane in posušene ustnice: »Pusti, pusti, pusti, pusti me,…« je šepetala in njene trepalnice so drhtele kot, da bi imela kakšen napad. »Blake!« Zgrabila me je panika. »BLAKE!« sem kričala in jo divje stresala. »Blake!« »Blake!« Kričala in kričala sem dokler nisem bila vsa hripava. (zakaj hudiča me ni nihče slišal?)»Kaj se dogaja?« je zdaj v sobo planila Olivia (končno) in prestrašeno obstala. »Kaj ZA VRAGA se dogaja?« »Blake, ne zbudi se,« sem zdaj zajokala. »Kako ne?« »Ne zbudi se, pač.« »Počakaj malo,« je resno dejala in stekla na hodnik. Tam se je nabrala majhna množica ljudi, ki je prestrašeno gledala. »Hej, Cam. Kaj se dogaja?« je v sobo vstopil Tom in takoj nato obstal. »Hudiča,« je vzkliknil in stekel k meni. Bežno sem videla kako je Olivia nekaj panično govorila v telefon potem pa sem glavo zakopala v blazino in ihtela dokler se niso pripeljali rešilci in Blake odpeljali.
TOM
»Camila! Povej mi kaj se je zgodilo?« »Če pa ne vem,« je ihtela Camila in z rokami stiskala Oliviino roko. »Kako ne veš?« sem vprašal. »Mirno,« se je oglasila Olivia in me jezno pogledala. »Camila. Kaj točno se je zgodilo preden si šla? Si opazila kaj nenavadnega?« je vprašal moški srednje starosti in Camilo pričakujoče pogledal. Camila je izdihnila in zavila z očmi iščoč po spominu. »Ja!« je zdaj vzkliknila. »Preden sem šla sem Blake vprašala, če ji je Tom kaj pisal,« se je obrnila k meni, nato pa nadaljevala: »Pogledala je na telefon potem pa vanj strmela celi dve minuti. Bila je zaprepaden in vsa prestrašena. Ko sem jo vprašala kdo ji je pisal in, če je bil Tom je rekla, da je bila mama in se za eno uro zaklenila v kopalnico. Preden sem odšla je rekla, da ima glavobol. Ko sem se vrnila pa… No, saj to sem že povedala,« je zaključila in panično začela tapkati z nogo po tleh. »O čem je govorilo sporočilo mame?« je vprašal moški in me pogledal. »N-ne vem,« je zaihtela Camila. »No, potem pa je čas, da pogledamo.«
***
Lepe dneve in vesel zadnji teden pred počitnicami!!!!!!!!!!!!!!!!:smiley::smiley::hugging:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg! Noro je! Res si zelo dobra pisateljica in prijateljiva
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Prvič komentiram to zgodbo (dele sem že vse prebrala), in lahko rečem, da me je pustila odprtih ust. Zelo lepo opisuješ! Od dogodkov do čustev.
P.S.: Kako je Blake pisala mama, če je pa mrtva?
lp, :eight_spoked_asterisk:j:eight_spoked_asterisk:
P.S.: Kako je Blake pisala mama, če je pa mrtva?
lp, :eight_spoked_asterisk:j:eight_spoked_asterisk:
0
Ooo, hvala! Me veseli!
P.S.: Sem popravila! Ups! Hvala, da si m spomnila! Hvala! (sem vesela, da si opazila)
Rtm!!!!!!!!!!
P.S.: Sem popravila! Ups! Hvala, da si m spomnila! Hvala! (sem vesela, da si opazila)
Rtm!!!!!!!!!!
Moj odgovor:
BlackpinkOboževalka
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
En problem
Torej jaz imam en problem. En moj zelo dober priatel ve, da sem js v njegov bestfriend. Ampak nevem mogoče sm jaz v on ali njegov bestfriend. Kaj naj nardim? Oprostite za mojo Slovenščina, ker nism iz Slovenije.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(195)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)