Kmalu je zazvonilo in učiteljica je vstala iz mize in stopila k tabli. »Pozdravljeni! Sem Liljana Mihelič. Najbrž ste že opazili, da sem nova na tej šoli. Letos pa bom kot kaže vaša razredničarka. Verjamem, da se bomo super razumeli. Ker pa vas ne poznam bi rada, da se mi malo predstavite.« je rekla. Jaka, Peter in Andrej so že pred uro vsem rekli, naj si izmislimo naša imena. To se mi je zdelo bedno ampak sem vseeno v glavi pripravila ime, ki so ga zame uporabljali sošolci, ko so bile na šoli nadomestne učiteljice. Bila sem »Klara«. Ampak, preden so se lahko vsi spomnili svojih nadomestnih imen je učiteljica v roke vzela list z našimi imeni in priimki. »Dan Bregar.« je rekla. »Ja učiteljica.« je rekel Dan. »Prosim predstavi se.« je rekla in se nasmehnila. »No, kot veste sem Dan. Igram nogomet.« je rekel. »Super, torej si športnik. Kaj pa tvoja družina?« je vprašala. »Sem edinec. Živim z mamo, očetom in babico, v naši hiši ob reki, na obrobju mesta.« je rekel. »Super. Naslednji je Marko Danič.« je rekla in sledila so podobna vprašanja. Vsi so ji odgovarjali. Počasi smo prišli do črke L. »Lia Lahnič.« je rekla učiteljica. »To sem jaz.« sem rekla in malo dvignila roko, da bi me videla, ker sem bila v zadnji vrsti. »Prosim, predstavi se.« je rekla in se mi nasmehnila tako, kot vsem prej. »Sem Lia. Moj najljubši predmet je šport in treniram umetnostno drsanje.« Učiteljica je odprla usta a jih je tudi kmalu zaprla. Nato je vprašala »Mi lahko poveš kaj o tvoji družini?« »Imam pet bratov. Jan, dvojčka Maj in Miha in Blaž so starejši od mene. Nejc je mlajši.« sem rekla. Učiteljica je pokimala iz seznama prebrala naslednje ime. Vse je potekalo v redu dokler ni prišla do črke S. »Leon Saksida.« je rekla učiteljica. Leon je dvignil roko. »Povej kaj o sebi.« je rekla. »Igram nogomet in igram kitaro.« je rekel. Upala sem, da bo učiteljica pri njemu izpustila vprašanje, ki je sledilo. »Kaj pa tvoja družina?« je rekla in upala sem, da bo Leon to mirno požrl. »Imam sestro. Z očetom živiva v hiši v mestu.« je rekel. Učiteljici odgovor očitno ni bil dovolj, saj je nadaljevala »Kaj pa mama? Sta starša ločena?« je vprašala. »Mama je umrla v prometni nesreči. Nerad govorim o njej.« je rekel. »O.« je rekla učiteljica in na čelu ji je pisalo, da ji je žal, da ni držala jezika za zobmi. Takrat je zazvonilo. »Učenci. Ker smo se tukaj le na kratko spoznali bi rada, da napišete kratek spis o sebi. Predstavite se. Isto bom naredila jaz. Kdor bo želel bo spis prebral. Prosim, pa da napišete, kar res mislite in jih ne olepšujete zaradi mene.« je rekla. To je bilo novo. Učiteljice se nikoli niso trudile, da bi se nam predstavile. Kaj več od imena in priimka o njih nismo vedeli. »Lia, lahko prideš malo sem?« je vprašala učiteljica. Nisem vedela zakaj me potrebuje ampak učitelje se pač uboga. »Ja?« sem vprašala, ko sem stopila do nje. »Rekla si, da treniraš umetnostno drsanje, kajne?« je rekla. »Ja, zakaj?« sem negotovo odgovorila. »No, pišeš se Lahnič. Si mogoče v sorodu s Sanjo Lahnič. Bila je odlična drsalka. Precej sta si podobni.« je rekla. Debelo sem pogledala. Zanimalo jo je, če sem v sorodu z Sanjo Lahnič. »No, ona je moja mama.« sem rekla, spet s kančkom negotovosti v glasu. »Kaj res. Kaj bi v času njene kariere dala za njen avtogram. Komaj čakam govorilne ure!« je rekla in mi z roko pomignila, da lahko grem. Če bo učila Nejca ji na govorilne ure ne bo treba čakati dolgo.
Tako, tukaj je nov del! Upam, da vam bo všeč! Hvala za tako lep odziv na prejšnji del! LYSM