Torej, naslednji torek sta se Nik in Lea spet dobila in Nik je Lei razložil, da so ga na prejšnji šoli zelo grdo zafrkavali in bili nasilni do njega. Zato sta ga starša prešolala na drugo šolo, a sošolci soga vsak dan pričakali pred šolo, ga nabutali, mu odvzeli vse vredno nato pa ga zbrcali na ulici... Delali so tako hude stvari, da so se s starši preselili. Tukaj se zato ni hotel preveč pogovarjati, saj se je bal, da bi ga sošolci izdali. Lea mu je povedala, da ga razume in da ga ona niti slučajno ne bi izdala. Naenkrat mu je zazvonil telefon. Lea ni videla kdo je bil, je pa slišala kaj je v slušalko govoril Nik : Ne... ne kliči me več... ne, nisem se družil z žabarko... ne, niti slučajno, zamenjal si jo za nekoga drugega... nikoli... saj veš da ne bi izdal primocev... ne, ne bom navezal stikov z žabari... baj. Ko je končal se je vrnil v sobo. Lea je pobrala nahrbtnik in odvihrala skozi vrata v naliv. Nik je stekel za njo in ji nekaj vpil, a Lea ga ni slišala skozi bučanje vetra. Skozi naliv tudi ni nihče videl, da ji solze močijo obraz in padajo na tla. Ko je prišla domov, sta brata navijala rapersko glasbo do konca jakosti in ker se ni hotela spuščati v prepir, ni rekla ničesar ampak je samo zaprla vrata svoje sobe in zaihtela. Zakaj imam takšno nesrečo je pomislila, tudi edini prijatelj (če, je to sploh bil) jo je izdal. S takšnimi mislimi je odprla laptop in povedala bookfanu1, kaj se ji je danes zgodilo. Razumel jo je, tako, da ni mogoče da bi bil to Nik. Ja, tudi sama je pomislila, da bi pa morda lahko bil on. No, zdaj je imela edini, vendar dovolj trden dokaz, da bookfan1 ni Nik. Ko je vprašala bookfana1, kako mu je ime v rsničnem življenju, je zmeraj odšel.

Se nadaljuje....