Hojla vsi!
Tole je moja nova zgodba dokler ne popravim worda.
Zgodba je narejena iz dvrh zgodb, ki smo se jih igrale na klepetalnici. Osnova je narejena iz prve igre. Igrale smo se jo jaz, Maruška, Pilovka1, Drgon girl in Shark girl (če sem koga pozabila me spomnite). Potek zgodbe in imena pa iz druge, ki smo se jo igrale jaz, Pilovka 1, malo Book (ne skrbi tvoj lik bo tudi objavljen)
Vsem, ki ste mi pomagale pri navdihu in zgodbi se iskreno zahvaljujem in ta del je tudi posvečen vam.
Če nočete, da so imena vaših likov v zgodbi jih bom seveda spremenila. Samo napišite spodaj.
In gw11 ime tvojega lika sem spremenila v Lucas, da bodo vsa imena angleška.
In zdaj na zgodbo
Uživajte:
Thalia:

Lažala sem sredi travnika. Zrla sem v oblake. Toplo Kalifornijsko sonce mi je grelo kožo. Razmišljala sem o vsem. Le na travniku me ni bilo strah, povsod drugod sem hodila s strahom. Strah me je vsega kar se je zgodilo in kar se bo. Vedela sem, da me bo enkrat našel on-tisti zaradi katerega sem tu. Ne vem kam spadam. V prvo ali drugo skupino. Znam biti oboje. Ne vem kam spadam. Z Jacejem le skačeva iz ene skupine v drugo. In zaradi tega že tri leta živiva v strahu. Že tri leta naju išče. Ži tri leta beživa. Ne upava se spopasti z največjim strahom človeštva-smrtjo. V tistem trenutku mi je zazvonil telefon. Katy bi morala biti doma. Skočila sem v zrak in se počasi odvlekla čez travnik.




Katy:

Stopila sem na prag in odtisnila prst. Vrata so se odprla. Vstopila sem in se sezula. Svoje roza sandale s perlami sem dala na stojalo in obula puhaste copate. Zvlekla sem se po stopnicah v sobo. Torbo sem vrgla po tleh in postlala posteljo. Danes k meni pride Lucas-moj sošolec in moja dolgoletna simpatija. Oziroma tri letna, saj smo se pred tremi leti preselili. In od takrat ne živim normalno. Thalia komplicira z vsem. Samo varnost. Varnost dol, varnost gor varnost levo, varnost desno. Varnost povsod. Tako jo je strah zame. In še zdaj sem sama z njo. Moj preveč odgovorno dvajset letno sestro. Ja sama sem. Mami je šla za tri leta v Afriko pomagat otrokom. In tako sem jaz zdaj sama s Thalio. Vzela sem zvezek za zgodovino in ga vrgla na mizo. Danes ga bom rabila, saj pride Lucas.

In v tistem trenutku me je preblinilo: "OMB Lucas pride k meni!"

Stekla sem ven iz sobe in jo pogledala. Roza stene, bele police, bela princeskina postelja, mehka blazina na kateri ležim in balkon. Lucasu ne bom tako všeč. A Thalia ima plakate, ki mi bodo pomagali. Odprla sem vrata njene sobe, ni je še bilo doma. Stopila sem vanjo in umaknila vrečo za boksanje. Odpirala sem predale in iskala plakate. In bingo! Našla sem nekaj plakatov formulistov in boksarjev. Vse sem dala ven. A predal je bil v notranjosti majhen. Pogledala sem še enkrat dno in videla, da se ga da odpreti. Previdno sem dno odprla in našla gumb. Pritisnila sem ga in slika na steni se je premaknila. In ven se je potisnil predal. Pogledala sem vanj in v njem so bila pisma. Plakate sem vrgla na tla in z roko segla po pismu. Odprla sem ga in prebrala. Na njem je pisalo:

Spoštovana Valerie White!

Pri vohunski agenciji FBI smo se odločili, da vsa sprejmemo med nas.

Čestitamo vam ob uspehu.

Če želite dobiti to službo...

In takrat sem nehala brati. Enostavno ni mi kliknilo zakaj bi Thalia dobila pismo za Valerie White. V tistem trenutku pa je pri vratih pozvonilo. Brez pomisleka sem še enkrat pritisnila na gumb in na srečo se je vse zaprlo. Prijela sem plakate in enega na hitro prilepila na steno. Pri vratih je še enkrat pozvonilo. Prijela sem še dva plakata in ju prilepila na omaro. In pri vratih je pozvonilo še enkrat. Ni bilo več časa. "

Že prihajam!" sem se zadrla in zdrvela po stopnicah.

Odprla sem vrata in pred njimi je stal Lucas. "Hojla Kat! Greva naredit projekt."

"Živijo Lucas." sem cela stopljena rekla.

Ne Katy zberi se!

"Hoj Lucas. Ja naredila ga bova. Kar vstopi." sem rekla v enem vdihu in Lucasa spustila noter.

Verjetno je bila to zelo neumna poteza a projekt sva morala narediti. Lucas se je sezul in stopil v dnevno sobo.

"Vav! Nobel hiša. Nisem vedel da ste premožni." je rekel z občudovanjem.

"Jaz tudi nisem vedela. Pridi pojdiva v mojo sobo." In stopila sva po stopnicah.

Lucasu sem odprla vrata sobe in ga spustila noter. Dal je zvezke na mizo in se vsedel na mojo posteljo.

"Joj kako sem neumna! Bi kaj spil?" sem vprašala.

"Nisi neumna. Ampak lahko vodo." Mi je odgovoril.

Pomignila sem mu in skupaj sva stopila iz sobe.




Thalia:

Odtisnila sem prst in potisnila vrata. Vstopila sem. Svoje natikače sem zbrcala v kot na hodniku.

"Kat, doma sem!" sem rekla in se spravila na kavč.




Katy

O ne Thalia je prišla! Jezna bo ker sem spustila "tujca" v hišo. Z Lucasom sva stala v kuhinji. Na hitro sem mu želela dati vodo in ga pretihotapiti v mojo sobo. A vedela sem, da bo Thalia tako zaznala še eno telo v hiši ali ga pa bova midva nekej kiksnla. In zgodilo se je tisto drugo. Lucasu sem podala kozarec a on ga ni prijel. Kozarec je padal in treščil po tleh.

Upam, da del ni (pre)dolg in, da je bil užiten.
Lp. fla