Hojla!
Že tretji del.
Zelo dobro novico imam predvsem zate moja kriminalka.
Word mi dela!
Zdaj pa na zgodbo
Prejšnjič:
Nisem zdržala pritiska. Najraje mi bi bilo, da bi me kar tam pobralo ampak potem bi NJEMU naredila uslugo.


Današnji del:
“Ostani močna Thalia.” sem si govorila in se držala čimbolj normalno.

Prispeli smo do slaščičarne. Lucas in Katy sta vstopila in jaz takoj za njima. Refleksno pripravljena sem bila če bi mi slučajno nož priletel v glavo. A to je slaščičarna. Vsedla sem se za mizico in čakala, da bosta Katy in Lucas naročila sladoled. In takoj, ko sta ga sem ju zbasala ven iz slaščičarne in napotili smo se proti hiši.



Katy

Thalia se je vedla vedno bolj čudno. Vedno bolj je gledala naokoli. Kar vrgla naju je iz slaščičarne. Med potjo je cel čas buljila v telefon in vsakič, ko je dobila novo sporočilo vedno bolj prestrašen obraz je imela. Bila je popolnoma bleda v obraz. A jaz sem bila v svojih mislih. Bila sem v pričakovanju počitnic in koncu prvega letnika.

“Samo še en mesec in konec.” mi je odmevalo v glavi.

In prišli smo do mojega doma, ki je bil kot zapor. Vse od takrat, ko smo se preselili v Ameriko je Thalia na trnjih. Ne znam ji pomagati a me je strah zanjo. Nekaj ni prav.



Lucas:

V trebuhu sem imel metuljčke bilo me je strah.

“Kako naj Katy to povem. Sem ji sploh všeč? Kako bo odreagirala njena sestra?” vsa ta vprašanja so se mi podila po glavi a odgovora nisem imel.

“Greva na pomol?” sem se končno opogumil.

“Lahko.” mi je odgovorila.

Stekla sva čez pesek do pomola.



Thalia:

Vsedla sem se na viseči stol in gledala dogajanje. Otroka sta sedela na pomolu in gledala v prostranstvo sveta. Zapiskal mi je telefon. V strahu sem ga pogledala. Še eno Jacejevo sporočilo:

18.05 Jace

Thal ne zavlačuj. Zbeži takoj

18.05 Jaz

Ne morem kaj pa sestra?

18.06 Jace

Vseeno mi je za tvojo sestro pojdi stran od tu ni več varno kmalu naju bo našel

18.07 Thalia

Če bo treba bom zavlačevala do konca

18.07 Jace

Si ti je popolnoma zmešalo tukaj blizu je kmalu bo konec igre skrivalnic

18.08 Thalia

Ne ni se mi ko bo treba bomo prišli

In takrat sem se nehala prerekati in obujala stare spomine mojega navadnega življenja.



Katy:

Sedela sva na pomolu. Še zdaj ne morem verjeti. In kar na enkrat me je prijel za roko.



Lucas:

Nisem moral vrjeti. Prepustila mi je roko.

“Katy, ti si najlepša oseba na svetu in res res si mi všeč.” sem rekel in upal na solidne novice.



Katy:

OMB nisem morala vrjeti. Moje telo je v notranjosti pripravljalo party a od zunaj sem bila hladna kot špricer.

“Lucas, tudi ti si meni všeč.” sem mu odgovorila.

Moje telo je popolnoma ponorelo. Nisem morala vrjeti.



Lucas:

Bil sem bolj srečen kot takrat, ko sem dobil playstation5. Bil sem najsrečnejši človek na svetu. Bolj vesel kot nekdo, ki je ugotovil, da bo za večerjo pica. Nežno sem sklonil glavo proti njej.



Thalia:

“Samo tega mi je še manjkalo.” sem zagodrnjala sama sebi.

To je to za enkrat
Lp. fla