Pisalnica
ZAČELA BOM PISATI ZGODBO.
LP
Hej. Jaz sem Lili .Stara sem 12 let in hodim v 7. razred. Imam dvojčico Mili. Jaz sem tista ta divja ona pa je vedno angelček (in piflarka). No tako vsaj mislijo starši. Vedno sem jaz za vse kriva, čeprav tudi ona ni vedno le tiha in mirna (ne ne). No še vseeno jo imam zelooo rada. Pravim ji da je moj rumenjak, jaz pa sem beljak. No spreva se okoli 3-krat na dan ampak zaspati pa nemoreva brez babjega klepeta (ah, saj veste kakšne smo punce).
PROBLEMI DVOJČIC:
1.oblačila
Ja jaz imam bol vintage stil Mili pa hoče biti urejena diva.Obe pa hočeva biti enako oblečeni(še bol si želi to najina mami)Ko gremo nakupovat je to prava zmešnjava.Jaz hočem ohlapne puloverje Mili pa plesirana krilca, ki jih sovražim.No ja.Najprej sva oblačila kombinirale najprej je šlo, saj ko sva bili majhni je bilo važno le da je roza.No zdaj pa so se najini stili čisto spremenili.Najprej sva kombinirali najina oblačila.Bilo je grozno.Zdaj sva se zmenili za urnik:
PON:Mili izbira
TOR:Lili izbira
SRE.Mili izbira
ČET:Lili izbira
PET:Mili izbira
SOB:Lili izbira
NED:Mili izbira
V ponedeljek sem se počutila skrajnooo bedno. Imeli smo 1. dramski krožek. Tam je bila moja simpatija. Oblečena sem bila v bele oprijete hlače in roza dolgo srajčko. Zakaj moram biti tako oblečena v 7. razredu?? Ko me je zagledal se je zasmejal. On je bol divji, športen itd., ne mara princeskastih frajl. No mogoče bom Mili prepričala da imam ponedeljek jaz saj ne mislim na vsakem dramskem krožku izpasti kot bedakinja in punčkasta mala miška. Skoraj sem že imela občutek, da sem tudi jaz njemu všeč, v 6. razredu smo imeli z razredom simpatije skupaj športno vzgojo. Nogomet res obvladam zato sem se na igrišču vedno pokazala. Fantje so bili navdušeni. Enkrat me je Matic (ja tako mu je ime, nobenemu ne povej prav?) povabil na igrišče po šoli, da bi skupaj igrala nogomet. Nisem mogla priti, saj sem morala Mili resitirati računalnik. No spet smo tam Mili mi je pokvarila vse šanse za Matica. Hvala Mili! Ne resno, dovolj imam in povedala ji bom svoje!
UPAM DA VAM JE BILO VŠEČ.JUTRI PRIDE 2. DEL
LP
Hej. Jaz sem Lili .Stara sem 12 let in hodim v 7. razred. Imam dvojčico Mili. Jaz sem tista ta divja ona pa je vedno angelček (in piflarka). No tako vsaj mislijo starši. Vedno sem jaz za vse kriva, čeprav tudi ona ni vedno le tiha in mirna (ne ne). No še vseeno jo imam zelooo rada. Pravim ji da je moj rumenjak, jaz pa sem beljak. No spreva se okoli 3-krat na dan ampak zaspati pa nemoreva brez babjega klepeta (ah, saj veste kakšne smo punce).
PROBLEMI DVOJČIC:
1.oblačila
Ja jaz imam bol vintage stil Mili pa hoče biti urejena diva.Obe pa hočeva biti enako oblečeni(še bol si želi to najina mami)Ko gremo nakupovat je to prava zmešnjava.Jaz hočem ohlapne puloverje Mili pa plesirana krilca, ki jih sovražim.No ja.Najprej sva oblačila kombinirale najprej je šlo, saj ko sva bili majhni je bilo važno le da je roza.No zdaj pa so se najini stili čisto spremenili.Najprej sva kombinirali najina oblačila.Bilo je grozno.Zdaj sva se zmenili za urnik:
PON:Mili izbira
TOR:Lili izbira
SRE.Mili izbira
ČET:Lili izbira
PET:Mili izbira
SOB:Lili izbira
NED:Mili izbira
V ponedeljek sem se počutila skrajnooo bedno. Imeli smo 1. dramski krožek. Tam je bila moja simpatija. Oblečena sem bila v bele oprijete hlače in roza dolgo srajčko. Zakaj moram biti tako oblečena v 7. razredu?? Ko me je zagledal se je zasmejal. On je bol divji, športen itd., ne mara princeskastih frajl. No mogoče bom Mili prepričala da imam ponedeljek jaz saj ne mislim na vsakem dramskem krožku izpasti kot bedakinja in punčkasta mala miška. Skoraj sem že imela občutek, da sem tudi jaz njemu všeč, v 6. razredu smo imeli z razredom simpatije skupaj športno vzgojo. Nogomet res obvladam zato sem se na igrišču vedno pokazala. Fantje so bili navdušeni. Enkrat me je Matic (ja tako mu je ime, nobenemu ne povej prav?) povabil na igrišče po šoli, da bi skupaj igrala nogomet. Nisem mogla priti, saj sem morala Mili resitirati računalnik. No spet smo tam Mili mi je pokvarila vse šanse za Matica. Hvala Mili! Ne resno, dovolj imam in povedala ji bom svoje!
UPAM DA VAM JE BILO VŠEČ.JUTRI PRIDE 2. DEL
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tut meni je fuuuul všeč. Berem!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg kok dobra zgodba ful mi je všeč!:heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je! Zeloo mi je všeč! Smešno, kar stavri samo še poboljša! Obožujem tvojo zgodbo in bom z veseljem spremljala.
Poljubček,
JustLilly
Poljubček,
JustLilly
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WAAAAAAAAAAAAW!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! všeč mi je, neznansko všeč! Klasična najstniška zgodba, piko na i pa doda Mili!
Res hudoooooooo! Komaj čakam part 2!!
:stopwatch::alarm_clock:
Res hudoooooooo! Komaj čakam part 2!!
:stopwatch::alarm_clock:
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
