Ljubezen je glasba 1. del
11
Ojlaaa!
Evo, tukaj moja nova zgodba. Ne bo se šla o Maši (Mašin svet) ampak o glasbi. Ker sem danes dobila idejo, da napišem tako zgodbo. Hvala če jo boste brali!
Če ti bo všeč klikni :heart: in napiši komentarček :speech_balloon:!
************************
Živijo! Sem Sofija Engelman. Stara sem 17 let. Zdaj že 9 let igram klavir. Sicer sem še v srednji šoli so me razglasili za mlado pianistko. Imam starejšo sestro Zarjo, ki se je že pred 2 letoma preselila. Imam tudi mlajšo sestrico Julijo, ki hodi v 6. razred in igra violino. Starša sta Ema in Adrijan Engelman. Oba sta bila včasih velika glasbenika zdaj nista več toliko ampak še vedno imata vrhunske pesmi. Spoznala sta se v glasbeni šoli.
***********************
Zdaj imamo pouk. Ravno nas sprašuje geografijo.
»Sofija! Prosim pridi, da te vprašam.« me pokliče profesorica Resnik.
Hitro sem prikorakala do mize. Sedla sem za stol in že mi je zastavila prvo vprašanje. Trajalo je približno deset minut. Točno takrat je bilo konec pouka. Z Ajdo sva šli do avtobusne postaje in tam počakali avtobus. »Si kaj živčna za v četrtek?« me je vprašala. »Ja zelo. Resno, kaj če se zmotim? To bo katastrofa!« sem zastokala. »Joj, kolikokrat sem ti rekla, da se ne sekiraj za to?« je zavila z očmi seveda prijateljsko. »Nič krat.« ji odvrnem. »Res? No potem pa vem, da ti bo šlo odlično! Saj je to samo nastop!« doda. »Res, res, res poseben nastop Ajda!« pojasnim. »Tako spet pa že ni!« reče ravno, ko pripelje avtobus. Stopiva vanj in sedeva na bližnji sedež. Kmalu odpelje in razpravljava dalje. »Katero pesem boš pa igrala?« jo zanima. »Včeraj sem ti povedala. Never enough.« nepotrpežljivo odvrnem. »Uuu! Ta je super pesem! Jo znaš celo?« vpraša. »Ja seveda!« se nasmehnem. »Lahko pridem danes k tebi, da jo odigraš?« me prosi. »Itak!« vzkliknem. »V redu! Zmenjeno!« se objameva.
Izstopim iz avtobusa, pomaham v slovo Ajdi in grem peš proti domu.
---
Tako! 1.del že napisan! Upam, da ni prekratek.
To zgodbo bom pisala bolj ob počitnicah in vikendih, med tednom pa ne bom pisala, ker bom zdaj v šoli in ne bo tako kot zdaj. Mogoče bom si vzela čas, da napišem en del med tednom.
Se že zelo veselim! Mogoče novi del pričakujte jutri.
Lepo soboto!
Pom1:unicorn::hamster:
:sparkling_heart:
Evo, tukaj moja nova zgodba. Ne bo se šla o Maši (Mašin svet) ampak o glasbi. Ker sem danes dobila idejo, da napišem tako zgodbo. Hvala če jo boste brali!
Če ti bo všeč klikni :heart: in napiši komentarček :speech_balloon:!
************************
Živijo! Sem Sofija Engelman. Stara sem 17 let. Zdaj že 9 let igram klavir. Sicer sem še v srednji šoli so me razglasili za mlado pianistko. Imam starejšo sestro Zarjo, ki se je že pred 2 letoma preselila. Imam tudi mlajšo sestrico Julijo, ki hodi v 6. razred in igra violino. Starša sta Ema in Adrijan Engelman. Oba sta bila včasih velika glasbenika zdaj nista več toliko ampak še vedno imata vrhunske pesmi. Spoznala sta se v glasbeni šoli.
***********************
Zdaj imamo pouk. Ravno nas sprašuje geografijo.
»Sofija! Prosim pridi, da te vprašam.« me pokliče profesorica Resnik.
Hitro sem prikorakala do mize. Sedla sem za stol in že mi je zastavila prvo vprašanje. Trajalo je približno deset minut. Točno takrat je bilo konec pouka. Z Ajdo sva šli do avtobusne postaje in tam počakali avtobus. »Si kaj živčna za v četrtek?« me je vprašala. »Ja zelo. Resno, kaj če se zmotim? To bo katastrofa!« sem zastokala. »Joj, kolikokrat sem ti rekla, da se ne sekiraj za to?« je zavila z očmi seveda prijateljsko. »Nič krat.« ji odvrnem. »Res? No potem pa vem, da ti bo šlo odlično! Saj je to samo nastop!« doda. »Res, res, res poseben nastop Ajda!« pojasnim. »Tako spet pa že ni!« reče ravno, ko pripelje avtobus. Stopiva vanj in sedeva na bližnji sedež. Kmalu odpelje in razpravljava dalje. »Katero pesem boš pa igrala?« jo zanima. »Včeraj sem ti povedala. Never enough.« nepotrpežljivo odvrnem. »Uuu! Ta je super pesem! Jo znaš celo?« vpraša. »Ja seveda!« se nasmehnem. »Lahko pridem danes k tebi, da jo odigraš?« me prosi. »Itak!« vzkliknem. »V redu! Zmenjeno!« se objameva.
Izstopim iz avtobusa, pomaham v slovo Ajdi in grem peš proti domu.
---
Tako! 1.del že napisan! Upam, da ni prekratek.
To zgodbo bom pisala bolj ob počitnicah in vikendih, med tednom pa ne bom pisala, ker bom zdaj v šoli in ne bo tako kot zdaj. Mogoče bom si vzela čas, da napišem en del med tednom.
Se že zelo veselim! Mogoče novi del pričakujte jutri.
Lepo soboto!
Pom1:unicorn::hamster:
:sparkling_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! Komaj čakam na nov del!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Supeer je!!
Se že veselim novega dela!
:hugging::innocent::yum:
Lepo se imej!
Lp, Cool Girl
Se že veselim novega dela!
:hugging::innocent::yum:
Lepo se imej!
Lp, Cool Girl
1
Moj odgovor:
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore



Pisalnica