(Upam, da vam bo všeč ;)
1.POGLAVJE
ŠOLA
Zdravo! Ime mi je Lucy Brown. Letos se je vse spremenilo. Vse se je začelo v zadnjem letu vrtca. Mami in očka sta šla po brata Larsa, ki je bil že drugi letnik in je hodil v internat. Videla ga nisem že teden dni in sem ga (nepričakovano) pogrešala. Kakšne pol ure sem samo čakala in čakala. Bilo mi je DOLGČAS, zato sem začela brskati po hiši. Odprta je bila mamina škatla z dokumenti. Znala sem prebrati nekaj črk. Izvlekla sem prvi list in prebrala. VPIS V: Šola New Hampton. To je bilo verjetno za brata. Koliko je sploh ura?! Mami mi je rekla naj grem ob pol devetih v posteljo. Na hitro sem oblekla pižamo in skočila v posteljo. Čez nekaj trenutkov je mami že stopila skozi vrata v mojo malo sobo. Delala sem se, da spim. Mami je hitro pobrala škatlo. Nato pa sem zaspala. Naslednje jutro pri zajtrku je mama dejala: »Zate imam presenečenje! Hodila boš v šolo New Hampton.« Torej je bila tista vpisnica zame. »To je super! Kaj praviš Lucy?« je vzkliknil očka. Gledala sem svoj kruh z medom. »Verjetno res,« sem z malo navdušenja zamomljala. . Od takrat naprej so dnevi minili hitreje. In z njimi meseci. Celo leto pa so nam vzgojiteljice govorile o šoli. Povedale so, da je v šoli veliko pravil, kot so ne bodi nasilen in ostalo. Med poletnimi počitnicami smo mami, jaz in Lars odšli nakupovati šolske potrebščine. Lars je kupoval samo zvezke z motoristi in z nogometaši. Mami me je hotela prepričati, da bi kupovala zvezke z vilami in princesami. Kupila sem en zvezek s princeso (zaradi mami) in ostalo pa so bile živali. Takrat pa je napočil zadnji dan poletnih počitnic. Zvečer nisem mogla zaspati. Ko pa sem končno zaspala nisem sanjala o ničemer. Zbudila me je mami, ki je celo jutro pripravljala ameriške palačinke z javorjevim sirupom. Lars se je zagrebel v palačinke, ki so bile tako okusne, da mi je pustil samo eno. Ampak te palačinke močno nasitijo. Po dobrem zajtrku sem se oblekla v vetrovko in Lars me je pospremil do avtobusne postaje. Bila sem tako vznemirjena, da sem imela občutek, kot da mi po trebuh frfotajo metulji. Ko pa sem to povedala Larsu, me je ignoriral. Vkrcala sva se na avtobus. Pobrskala sem po torbi. Mami mi je za malico pripravila sendvič s salamo in sirom. Hotela sem že zagrizniti vanj, ko smo se ustavili. Zdaj ali nikoli sem pomislila in vstopila skozi vrata. Bilo je hrupno kot v živalskem vrtu. Poiskala sem svoj razred. Bila sem učenka 1.A in spodaj je pisalo, da je naša razredničarka Anny Smith. Odprla sem vrata in zagledala nekaj, zaradi česar sem se morala ustaviti. V kotu učilnice je pred kupom fantov in deklet stal očarljiv fant. Imel je okrogla očala. Izgledal je plašno in knjige so mu kar padale iz rok. Takrat je v razred vstopila učiteljica. Zavpila je: »Usedite se, učenci!« Bila je visoka, a vitka učiteljica. V rokah je držala mape in knjige. Hitro sem se usedla v prvo klop, ki sem jo videla. Nato pa je ČUDO prišlo k meni. »Lahko prisedem?« je vprašal fant z očali. Mislila sem, da bom padla s stola in omedlela. Nato sem le prišla k sebi in zamomljala nekaj podobnega seveda. Učiteljica se je predstavila.