Pisalnica
TARA
Ayla se ne odziva. Resno se moramo pogovoriti o njenem zdravju. Ne more kar tako padati v nezavest to ni normalno. Upiram se. Toda bojevnik me trdno drži. To ni pravično. Ko smo bili majhni so nam pravili da v ta zapor zaprejo le hudobne. Nimam pojma kaj smo naredili. Prav nič. Zakaj, zakaj! Bojevniki nas rinejo po stopnicah. Porinejo me v temno mračno celico brez oken in z enimi vrati. Jeklenimi prozornimi. V kupolo so nas dali. Kupola je nekakšna kupola točno na vrhu. Je najhujša celica kar si jo lahko predstavljaš in ljudje pravijo da je nemogoče pobegniti. Bojevniki me porinejo na tla. Zaslišim glas. " Au! Pazi to je moja noga!" Oddahnem si. " Lucas!" ne morem verjeti.Zelo sem jih vesela. saj vem da jih nebi smela biti. Ampak vseeno.
LUCAS
Joj, sem zaskrbljen. Vsi so ujeti, nobene možnosti ni da se rešimo. Kot najstarejši bi moral odgovarjati za njih. Kako se bomo rešili? Ptice so še vedno zunaj, vendar jih bodo verjetno ukrotili. Nimamo izbire, poskusiti moramo. Vstanem. Verige me zadržijo vendar mi uspe prižgati luč. Ozrem se po vseh zbranih. Njihovi obrazi izgledajo utrujeni, torej je moč celice začela učinkovati. V kupoli namreč postaneš takoj hudo zaspan in bolan. Usedem se. Kmalu bodo namreč prišli po nas, da nas dajo v rudnik moči. ne vem, ali naj se tega veselim ali naj mi je hudo. V rudniku moči se odločiš. Odločiš za življenje ali smrt. Ali boš bojevnik ali pa boš izgubil vse moči. Mislim da vsi premišljujejo o tem. V kotu se nekaj premakne. Ayla počasi pride k zavesti.
AYLA
Hej! Kje smo? Ja no, verjetno mi ni treba spraševati. Dobro vem kje smo. Obrnem se k Tari. " Kaj si mi hotela povedati?" Vsi se zazrejo v Taro s tistim mar ji še nisi povedala pogledom. tara odkima. Začne pripovedovati. " Veš, če še nisi ugotovila smo bratje in sestre." Kaj?! Bratje in sestre in oni mi tega niso povedali? Edina stvar da jim verjamem je ker sem slišala njihov pogovor. drugače jim nebi. Zdaj smo bratje in sestre. Zdaj vem zakaj se mi pojavljajo v sanjah. Tara iz sanj je verjetno bila takrat ko so njo hoteli odpeljati in so jim pobegnili. Kdo bi pa obešal na veliki zvon če je iz zapora ušel kdo. dobro so vedeli da je čisto prijazna. Zdaj v celico stopi bojevnik. " Čas je za rudnik moči."
---------------------------------------
naslednjič pa v rudnik.kaj pa bo tam?
Lp
Sova22
Ayla se ne odziva. Resno se moramo pogovoriti o njenem zdravju. Ne more kar tako padati v nezavest to ni normalno. Upiram se. Toda bojevnik me trdno drži. To ni pravično. Ko smo bili majhni so nam pravili da v ta zapor zaprejo le hudobne. Nimam pojma kaj smo naredili. Prav nič. Zakaj, zakaj! Bojevniki nas rinejo po stopnicah. Porinejo me v temno mračno celico brez oken in z enimi vrati. Jeklenimi prozornimi. V kupolo so nas dali. Kupola je nekakšna kupola točno na vrhu. Je najhujša celica kar si jo lahko predstavljaš in ljudje pravijo da je nemogoče pobegniti. Bojevniki me porinejo na tla. Zaslišim glas. " Au! Pazi to je moja noga!" Oddahnem si. " Lucas!" ne morem verjeti.Zelo sem jih vesela. saj vem da jih nebi smela biti. Ampak vseeno.
LUCAS
Joj, sem zaskrbljen. Vsi so ujeti, nobene možnosti ni da se rešimo. Kot najstarejši bi moral odgovarjati za njih. Kako se bomo rešili? Ptice so še vedno zunaj, vendar jih bodo verjetno ukrotili. Nimamo izbire, poskusiti moramo. Vstanem. Verige me zadržijo vendar mi uspe prižgati luč. Ozrem se po vseh zbranih. Njihovi obrazi izgledajo utrujeni, torej je moč celice začela učinkovati. V kupoli namreč postaneš takoj hudo zaspan in bolan. Usedem se. Kmalu bodo namreč prišli po nas, da nas dajo v rudnik moči. ne vem, ali naj se tega veselim ali naj mi je hudo. V rudniku moči se odločiš. Odločiš za življenje ali smrt. Ali boš bojevnik ali pa boš izgubil vse moči. Mislim da vsi premišljujejo o tem. V kotu se nekaj premakne. Ayla počasi pride k zavesti.
AYLA
Hej! Kje smo? Ja no, verjetno mi ni treba spraševati. Dobro vem kje smo. Obrnem se k Tari. " Kaj si mi hotela povedati?" Vsi se zazrejo v Taro s tistim mar ji še nisi povedala pogledom. tara odkima. Začne pripovedovati. " Veš, če še nisi ugotovila smo bratje in sestre." Kaj?! Bratje in sestre in oni mi tega niso povedali? Edina stvar da jim verjamem je ker sem slišala njihov pogovor. drugače jim nebi. Zdaj smo bratje in sestre. Zdaj vem zakaj se mi pojavljajo v sanjah. Tara iz sanj je verjetno bila takrat ko so njo hoteli odpeljati in so jim pobegnili. Kdo bi pa obešal na veliki zvon če je iz zapora ušel kdo. dobro so vedeli da je čisto prijazna. Zdaj v celico stopi bojevnik. " Čas je za rudnik moči."
---------------------------------------
naslednjič pa v rudnik.kaj pa bo tam?
Lp
Sova22
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Haha suoer je! Nisem si mislila da bo tako ...
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Mi je zeloo več, mogoče pa bi naslednjič ...
