Hej,
tu je že tretji del (četrti če štejemo še uvod) in upam da bo komu všeč.

Ko sem nehala razmišljati o Danu sem poklicala Aylo, da ji povem kako je bilo. Tako je bila navdušena, ko sem ji povedala , da mi je kupil sladoled. Ona je taka srčna oseba in verjame, da greljubezen čez vse. Kar je malo čudno saj še ni imela fanta. Ko sva nehali govoriti sem opazila, da je na telefonu še eno sporočilo. Srce mi je zastalo ko sem videla, da je Blare-ino. Pisalo je samo "jutri, po šoli, v parku". Bila sem presenečena. Ali se hoče opravičiti ali me bo samo osramotila pred vsemi v parku. Pa saj je bil samo puding. Ali naju je videla z Danom. No ,in tako sem po šoli šla v park. Nič ni bilo, Hočem reči, da ni prišla. Kaj naj bi to pomenilo. Potem pa sem se spomnila. Ona ni mislila mestnega parka ampak kraljevega. Saj ona nikoli ne pride v mestni park. No z izjemo kadar zasleduje mene in Dana.Stekla sem domov in v naš park. In tam je sedela. Rekla je, da ji je žal, da je bila tako otročja. In, da naju je videla z Danom. Ko me je vprašala ali sva par sem skomignila z rameni. Saj ne moreva biti par že po prvem zmenku. To v bistvu sploh ni bil zmenek. Čeprav mi je kupil sladoled. Vse to je zmedeno. Ko sem potem doma končala pisati domačo nalogo sem morala iti k teti Sally. Ampak ona me ni kot ponavadi pričakala z kupom knjig. Ampak z babico. Ko sem prišla je tam sedela Sally in zraven nje je babica pila čaj. Bili sta resni. Ko sem že hotela vprašati zakaj je babica tukaj, mi je teta rekla naj sedem. Takrt me je babica prijela za roko. Takrat sem vedela, da se je nekaj zgodilo. Prestrašila sem se. Babica je nato rekla "Mandy saj veš, da te imam rada." Bila sem neučakana in prestrašena. In potem sem izvedela, da upravičeno. Babica ima raka. Na pljučih. Ko je to prišlo iz njenih ust se mi je ustavilo srce. To ni moglo biti res. Babica je redkokdaj zbolela. Bila je zdrava kot riba. Objela sem jo na robu joka. Nato je babici zazvonil telefon in je odšla. Teta mi je rekla, da lahko grem domov in danes ure vedenja odpadejo. Ko sem prišla domov sem s solznimi očmi stekla v sobo. In jokala.Nato je potrkalo. Bila je mami. Objela me je. Vprašala sem jo koliko časa že ve.Rekla je, da en mesec ampak mi ni hotela povedati, dokler ne opravijo vseh preizkav. Natoje bila tam še nekaj časa, in odšla. Jaz sem pa sedela tam in samo jokala.