"Addison si dobro?!" me vpraša gospa Smith. "Ja...ja dobro sem!" rečem. Ko sem padla sem videla nekaj...nekaj o svojih starših. "Nisem lačna, grem lahko v sobo?" jo vprašam. "Boš znala?" me vpraša. "Seveda tu sem že dolgo!" ji rečem. "Prav pojdi" reče. Prisrčno se ji nasmehnem ter oddiem. Grem do dvigala in pritisnem nadstropje 3. A se ustavi v nadstropju 2. Ugh to mi ni nikoli všeč! Vrata se odprejo in noter stopi visok fant. Imel je rjave lase. Kar zardeka sem. "Živjo!" me pozdravi. "Oh hej!" rečem. Vrara se odprejo in izstopiva. "Videl sem kaj se je zgodilo v jedilnici si dobro?" me vpraša. "Ja seveda sem!" rečem in še bolj zardim. "Iz katere sobe si?" me vpraša. "213 heh" mi odgovorim. "Resno?! Jaz sem 214!" reče. "No morem iti oprosti!" mu rečem. "Aja kako ti je ime?" ga vprašam. "Liam ti pa ti?" odgovori. "Addison!" nasmehne se mi in mi pomaha hitro se poganjam do moje sobe in zaprem vrata. "Okej zdaj pa starši..." rečem. Iz predala vzamem škatlico v kateri so bile slikr moje družine. "Aha!" rečem in vzamem mamino zapestnico. Probam si jo dati na roko a je bila tako majhna da je padla na tla. "Oups!" rečem in jo nekako poberem. V njej se je odprlo nekakšno okence. V njem je bil pa listek. Na listku je pisalo:
Addison!
Če bova kdaj umrla.
Si zapomni še vedno žviva s tabo.
Ljubiva te.
Mami in oči

To je vse. Še malo pobrskam po škatli in najdem sliko ženske, ki je zjutraj govorila z gospo smith.
Obrem stran slike in....
-----------
Evo po dolgem času končno en del!
Zaplet bo res gromozansken!
Ampak evo link:
Liam
https://www.pinterest.com/pin/622833823447280866/
Hvala za branje!
Adijo!