hejj to je nou deuu:) lwk je to zadnji deu k ga mam napisana pol bo pa treba mau lock inat prej kt pride schooool:))
uživite res
--------------------------------------------------------------
Poskušam se umiriti, ampak mi ne uspe. Obrnem se stran.

Takrat se James začne premikati.

»Sophie?«

Z glavo se obrnem stran in si z rokami pokrijem obraz.

»Hej, hej. Vse je v redu,« reče James in se tudi on vsede.

Poskušam nekaj reči, a se mi glas zatakne.

»Si sanjala brata?«

Pokimam. Kako je vedel?

»Lahko?« zašepeta.

Nisem čisto prepričana, na kaj misli a vseeno pokimam. Potem pa se premakne bližje in me objame. »Z mano si Soph. Vse bo v redu.«

Še vedno težko diham, a počasi se umirjam. Čutim kako se Jamesov prstni koš premika gor in dol. Ne premaknem se niti za milimeter.

»Oprosti.«

»Zakaj?«

»Ker sem te zbudila.«

»V redu je, resno.«

Glavo dvignem z njegove rame in ga pogledam v oči. V sobi je temno, a skozi okno pronica svetloba mestne svetilke. Jasno vidim odtenke njegovih zelenih oči. Če bi hotela, bi se lahko kar utopila v njih.

Še vedno sem tiho in ga opazujem. Njegove temne obrvi in rjavi lasje se odlično podajo k njegovim očem. Njegov nasmeh, ki te lahko zaslepi, in njegova rahlo temnejša polt. Potem se spet naslonim na njegovo ramo in zaprem oči.

***

Naslednjič, ko se zbudim je dan. Pogledam na Jamesovo nočno omarico, kjer stoji budilka. 9:25. Šele sedaj se zavem, da sem zaspala z glavo na Jamesovi rami. Njegova roke me še vedno objema čez ramena. Počasi se poskusim premakniti, da ga ne bi zbudila, ampak se James malo premakne in nekaj nerazločno zamrmra.

»Dobro jutro,« zaspano reče.

»Jutro,« se zasmejem.

Potem se vzdignem na komolce in sedem. Takrat se na hodniku zaslišijo koraki. Vrata se počasi odprejo in v sobo pokuka Adam.

»James?«

James dvigne pogled. Adam za trenutek obstane, ko naju zagleda. Njegova desna obrv se privzdigne.

»Kaj?«

»Nič samo preverjam, če si še živ.«

Potem ne vpraša nič več in zapre vrata.

»Kaj si je mislil?« vprašam Jamesa.

»Eh nič. Čez 5 minut bo pozabil,« prepričljivo reče.

»Upam.«

James vstane iz postelje in se sprehodi čez sobo. Odpre omaro in iz nje vzame črno kratko majico.

»Takoj bom nazaj,« reče in gre skozi vrata.

Tudi jaz vstanem iz postelje in se rahlo pretegnem. Vzamem svoj nahrbtnik in v njem najdem roza krtačo, s katero se počešem. Ko jo pospravim nazaj, začutim svoj telefon. Bi morala povedati Amelii, kaj se je zgodilo. Vem, da bi. Pospravim ga nazaj v istem trenutku, kot se James vrne v sobo.

»Greva dol?«

»Lahko,« rečem in vstanem iz postelje.

V svoji desni roki držim nahrbtnik, ki ga vzamem za sabo. Skupaj greva skozi vrata in po stopnicah v kuhinjo. Iz kuhinje se vidi v dnevno sobo, kjer je Adam. Leži na kavču in gleda televizijo.

»Kaj bi jedla?«

»Karkoli.«

»Prej sem spekel palačinke,« se zasliši iz kavča.

James me pogleda.

»Super bo,« rečem.

***

Spet v svojih oblačilih, z nahrbtnikom na rami obuvam svoje čevlje. V levi roki držim Jamesov pulover, saj je prevroče, da bi ga oblekla.

»Pospremil te bom,« reče James. Potem obuje svoje čevlje in skupaj stopiva skozi vrata.

--------------------------------------------------------------
napište kšno mnenjeee:)