Pisalnica
Sobota, 12.8.2023
Dragi dnevnik,
Današnji dan je bil poseben, saj sem se zjutraj prebudila občutno drugače. Sončni žarki so prijetno osvetljevali sobo, ko sem si premišljevala vse, kar se mi je zgodilo zadnje dni. Resnično sem srečna in hvaležna za vse, kar imam v življenju, še posebej za novo obnovljeno prijateljstvo z Markom, ki se je spremenilo v nekaj več.
Po zajtrku sem dobila sporočilo od Marka, v katerem me je vprašal, ali bi šla z njim na izlet v bližnji gozd. Seveda sem privolila, saj sem se veselila vsake minute, ki jo bom preživela ob njem.
Ko sem ga srečala, sem opazila, kako sijoče so bile njegove oči, ko me je pozdravil. Spoznala sem, da se tudi on veseli tega izleta. Skupaj sva se podala na pot in se izgubila med gozdnimi stezicami.
Med sprehodom sva se veliko pogovarjala in smejala. Delila sva svoje sanje, cilje in še več skupnih interesov. Spoznala sem, da sva si v veliko pogledih zelo podobna, kar me je dodatno navdihnilo za prihodnost.
Med kosilom na pikniku sem Marku povedala, kako cenim njegovo iskrenost in ranljivost, ki jih je pokazal v zadnjih dneh. Rekla sem mu, da cenim vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, in da si želim, da ostanemo tako povezana tudi v prihodnje.
Nasmehnil se je in rekel: "Mina, tudi jaz cenim vse, kar si mi pokazala in povedala. Rad bi ti bil v oporo in te podpiral v vsakem koraku tvoje poti. Zdaj, ko si postala moja punca, vem, da imam ob sebi posebno osebo."
Bilo mi je toplo pri srcu. Zavedala sem se, da sva si v tem kratkem času postala zelo blizu, in to me je navdajalo s srečo. Občutek, da sem ob sebi nekoga, ki me razume in sprejema takšno, kot sem, mi je dajal občutek varnosti in topline.
Po kosilu sva se sprehodila do čudovitega razgleda na vrhu hriba. Tam sva obstala in občudovala naravo ter se prepustila čarobnemu trenutku. Tako se nama je zazdelo, kot da sva sami na svetu, v naročju miru in ljubezni.
Nato sva se počasi odpravila nazaj proti domu. Na poti sva se zadržala še v mestu, kjer sva se zabavala ob različnih stojnicah in dogodkih. Smejala sva se skupaj in si delila iskrice veselja.
Ko sem pozno popoldne prišla domov, sem se usedla v svojo sobo in se zazrla v tvoje strani, dragi dnevnik. Rdečela sem kot raketa, ko sem premišljevala o vsem, kar sem doživela z Markom. Nisem si mogla kaj, da ne bi narisala srčka poleg njegovega imena.
Res je, da se je vse odvijalo zelo hitro, a včasih se v življenju zgodi nekaj, kar preprosto veže dve osebi skupaj. Z Markom sem našla nekoga, ki me razume, podpira in osrečuje. Ne morem si želeti ničesar lepšega od tega.
Tako se končuje ta poseben dan, dragi dnevnik. Veselim se vseh novih dogodivščin, ki naju čakajo z Markom, in se zavedam, da je ljubezen nekaj posebnega, kar je vredno negovati.
Mina
Dragi dnevnik,
Današnji dan je bil poseben, saj sem se zjutraj prebudila občutno drugače. Sončni žarki so prijetno osvetljevali sobo, ko sem si premišljevala vse, kar se mi je zgodilo zadnje dni. Resnično sem srečna in hvaležna za vse, kar imam v življenju, še posebej za novo obnovljeno prijateljstvo z Markom, ki se je spremenilo v nekaj več.
Po zajtrku sem dobila sporočilo od Marka, v katerem me je vprašal, ali bi šla z njim na izlet v bližnji gozd. Seveda sem privolila, saj sem se veselila vsake minute, ki jo bom preživela ob njem.
Ko sem ga srečala, sem opazila, kako sijoče so bile njegove oči, ko me je pozdravil. Spoznala sem, da se tudi on veseli tega izleta. Skupaj sva se podala na pot in se izgubila med gozdnimi stezicami.
Med sprehodom sva se veliko pogovarjala in smejala. Delila sva svoje sanje, cilje in še več skupnih interesov. Spoznala sem, da sva si v veliko pogledih zelo podobna, kar me je dodatno navdihnilo za prihodnost.
Med kosilom na pikniku sem Marku povedala, kako cenim njegovo iskrenost in ranljivost, ki jih je pokazal v zadnjih dneh. Rekla sem mu, da cenim vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, in da si želim, da ostanemo tako povezana tudi v prihodnje.
Nasmehnil se je in rekel: "Mina, tudi jaz cenim vse, kar si mi pokazala in povedala. Rad bi ti bil v oporo in te podpiral v vsakem koraku tvoje poti. Zdaj, ko si postala moja punca, vem, da imam ob sebi posebno osebo."
Bilo mi je toplo pri srcu. Zavedala sem se, da sva si v tem kratkem času postala zelo blizu, in to me je navdajalo s srečo. Občutek, da sem ob sebi nekoga, ki me razume in sprejema takšno, kot sem, mi je dajal občutek varnosti in topline.
Po kosilu sva se sprehodila do čudovitega razgleda na vrhu hriba. Tam sva obstala in občudovala naravo ter se prepustila čarobnemu trenutku. Tako se nama je zazdelo, kot da sva sami na svetu, v naročju miru in ljubezni.
Nato sva se počasi odpravila nazaj proti domu. Na poti sva se zadržala še v mestu, kjer sva se zabavala ob različnih stojnicah in dogodkih. Smejala sva se skupaj in si delila iskrice veselja.
Ko sem pozno popoldne prišla domov, sem se usedla v svojo sobo in se zazrla v tvoje strani, dragi dnevnik. Rdečela sem kot raketa, ko sem premišljevala o vsem, kar sem doživela z Markom. Nisem si mogla kaj, da ne bi narisala srčka poleg njegovega imena.
Res je, da se je vse odvijalo zelo hitro, a včasih se v življenju zgodi nekaj, kar preprosto veže dve osebi skupaj. Z Markom sem našla nekoga, ki me razume, podpira in osrečuje. Ne morem si želeti ničesar lepšega od tega.
Tako se končuje ta poseben dan, dragi dnevnik. Veselim se vseh novih dogodivščin, ki naju čakajo z Markom, in se zavedam, da je ljubezen nekaj posebnega, kar je vredno negovati.
Mina
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
ta blog je super!!!!! lovam in seveda spremljam:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkles
Omajgad kok si dobre stvari dobila:heart_eyes::sparkles::blush: ...
