Sobota, 26.8.2023

Dragi dnevnik,

Danes je bil za mene težek dan, saj sem se s svojo BFF Laro skregala na življenje ali smrt. Nisem pričakovala, da se bo stvar tako razvila, saj sva se vedno znali rešiti vsakega spora. A tokrat je bilo drugače.

Lara je prišla k meni prespat, in sprva je bilo vse v redu. Veselo sva se smejali, načrtovale večer in se zabavali ob šaljenju. Ko pa sva začeli izbirati film, se je vse spremenilo.

"Kaj pa tale komedija? Zdi se mi, da bo smešna," je rekla Lara, ko je pokazala plakat za nov film.

"Komedija? Resno? Ne moreva vedno gledati tvojih smešnih komedij, Lara," sem odvrnila z nekoliko več odločnosti, kot sem želela.

To je bilo očitno napačno dejanje, saj je Lara v trenutku spremenila svoj izraz in postala bolj resna. "Kako to misliš? Zdi se mi, da so komedije odlična izbira za prijeten večer," je odvrnila nekoliko ostrije.

Soočila sva se z naraščajočo napetostjo, saj sva obe vztrajali pri svojem mnenju. Kmalu se je pogovor spremenil v prerekanje, prerekanje pa v prepir. Besede so letele sem ter tja, in nisem mogla verjeti, kako hitro se je vse skupaj zaostrilo.

"Zakaj vedno moram popuščati tebi? Tvoji filmi so dolgočasni in niso zanimivi," sem rekla, vendar sem takoj obžalovala svoje besede.

Larin obraz se je napolnil s solzami, in vedela sem, da sem prestopila mejo. "Res? Ti misliš, da so moji filmi dolgočasni? Mislila sem, da sva prijateljici, ki se med seboj podpirata," je rekla s trpkim glasom.

Njeni besedami so me prizadele, saj nisem hotela, da bi se počutila slabo. A takrat me je prevzel občutek, da sem vse storila narobe. V tem trenutku nisem videla druge možnosti, kot da ostanem trmasta.

"V redu, če misliš, da so tvoji filmi boljši, potem si jih oglej sama," sem odvrnila in se odpravila iz sobe.

Zaprla sem se v svojo sobo in čutila mešanico žalosti in jeze. Spraševala sem se, kako je najino prijateljstvo lahko prišlo do tega. Lara je bila moja najboljša prijateljica, in nisem si mogla predstavljati, da bi se zaradi takšnih neumnosti lahko razšli.

Sredi noči sem zaslišala tihe trkajoče korake na vratih svoje sobe. Lara je prišla, da bi se poslovila. Bila je napol v solzah, in moje srce je bilo stisnjeno od žalosti.

"Žal mi je, Mina. Nisem hotela, da bi se skregali na tak način. Mislim, da je najbolje, da si vzameva nekaj časa zase in razmisliva o stvareh," je rekla z obžalovanjem v glasu.

Solze so se začele nabirati v mojih očeh, a nisem mogla povedati nobene besede. Občutek je bil preveč boleč. Lara je zatrdila, da me še vedno ima rada, a da je najino prijateljstvo potrebno prostora in časa za premislek.

Nato je tiho zapustila mojo sobo, jaz pa sem ostala v svojem obupu. Zdelo se mi je, da sem izgubila najbolj dragoceno prijateljstvo. Nisem vedela, kako naprej.

Do naslednjega zapisa, težkega srca te objemam.

Tvoja žalostna Mina