Zjutraj sem zelo težko vstala in najprej se sploh nisem mogla spomniti, zakaj sem tako na tleh. Potem pa sem zagledala razredno fotografijo lanskega leta, ki sem jo imela na steni in se zazrla v obraz Aline, ki je Klaro objemala prek ramen. Zaškripala sem z zobmi in hitro stekla iz sobe, saj mi je šlo ob pogledu na ta nasmešek na bruhanje. V kuhinji sem vzela samo škatlo kosmičev in si jih začela na suho basati v usta. Ura je bila šele 7.00. Mami ni bilo več doma, oči pa je tudi ravnokar šel. Samo Lara spi v sobi.... Bi jo morala zubiditi?
Umila sem si zobe ter nato odkorakala na teraso, katere vhod je bil iz moje sobe. Vdihnila sem svež zrak, in se zamislila. Kako bom zdaj sploh lahko šla v šolo, če vsi mislijo da sva s Petrom par?! Cele šole ne bo lahko prepričati, da je to laž. Tudi učitelji bodo verjetno kaj mislili, in učitelj za angleščino se zelo rad zafrkava... In gospa Gorenjek... Ona vendarle ve resnico. In Alina mora danes v njen kabinet!
Ob tej misli sem postala mnogo boljše volje in s škodoželjnim nasmeškom sem se odpravila zbudit Laro.
"Kaj pa ti je?" me je vprašala Lara, ko je zamežikala v moj obraz. "Izgledaš kot zlobna kraljica."

Parkirala sem kolo ob ograji šole in dvakrat globoko vdihnila.
"Hej!" me je nekdo pozdravil. Za mano je bil Peter, ki se je živčno pozibaval na petah, na glavi pa je imel svojo modro kolesarsko čelado.
"Hej," sem tiho odzdravila. Potem pa sem ga prijela za komolec ter ga odvlekla za šolo, kjer naju nebi noben videl.
"Kaj? Hej! Kaj pa počneš?!" se je upiral.
"Tiho! Če naju kdo vidi naju lahko slika, in to se bo razširilo kot požar."
"Kaj pa blebetaš?"
Peter me je pogledal kot da sem ravnokar ušla iz psihične bolnice.
"Joj! A res ne veš, da je Alina po celi šoli raztrosila laž, da sva skupaj?!"
"Ampak zakaj?" se je skremžil.
"Verjetna zaradi tistega pri športni."
"Joj, kako je otročja."
"Se strinjam. Zdaj pa pojdi. Danes se ne smeš družiti z mano."
"Zakaj?"
"Ravnokar sem ti povedala! Ne smeva se družit, drugi bodo mislili da je nekaj čudno, in Alino bodo končno dobili."
"Oh, prav."
Peter je odšel proti šoli. Pri tem so se k njemu obračale številne glave, en manjhen šestar pa je zavpil: "Kje pa imaš punco Petrček?!"
Peter je že dvignil roko, da bi ga mahnil, a ravno takrat je mimo prišla gospa Gorenjek, in hitro je spustil roko.
"Pst! Sara!"
Za mano sta bili Ema in Lena.
"Tukaj sta!"
"Gremo not v šolo."
Odpravile smo se proti šoli in tako kot Peter smo tudi me pritegnile nase mnoge poglede. Nekje zadaj se je videlo Alino ki se je važno pogovarjala z neko ajevko in zlobno pogledala proti meni. Obrnila sem se stran in odkorakala v šolo.
"Se gospa Gorenjek ni pogovorila z Alino?!" je šepnila Lena.
"Očitno ne," je žalostno zavzdihnila Ema in svojo torbo vrgla na klopco pod omaricami. "Sicer nebi bila tako dobre volje."
"Hmm..." sem zamišljeno zamrmrala. "Alina ne bo dobro zapisana pri učiteljici."
"Res je," je pokimala Lena.
Zazvonilo je.
"Hitro," sem rekla. "To je prvi zvonec. Pa še danes je samotestiranje."
Ko smo vse zapakirale v omarice smo stekle po stopnišču navzgor. Seveda niti to ni bilo mirno! Skupina sedmark, ki so me včeraj opazovale v jedilnici se je zdaj prav bebavo hehetala ob pogledu name.
"Ignoriraj jih," mi je svetovala Ema.
Ko smo prišle v razred, me je skoraj kap. Učilnica je bila nerazpoznavna, cela je bila polepljena s plakati, ki smo jih včeraj odstranjevale. Na tabli je bilo z najboljšo in najmočnejšo belo kredo napisano SARA PLUS PETER - KDAJ BO POROKA?
"WOOOO-HOOOOO!" je vpila polovica razreda. Učiteljice seveda ni bilo v njem, sicer nebi bilo tako.
Lena se je postavila pred mene, in že hotela nekaj reči, ko so Emi popustili živci.
"PA KAJ JE Z VAMI??!!!!!! DA SI NEBI DRZNIL KDORKOLI V TEM STOLETJU ŠE ENKRAT OMENITI, DA STA SARA IN PETER SKUPAJ!!!!!! SVARIM VAS, DA NE BO PRIJETNO, ČE ME BOSTE PREIZKUŠALI!!!! No, razen če uživate medtem ko vas nekdo predeluje v polpet."
Razred je utihnil. Utihnila je tudi cela avla. Verjetno so Emo slišali po celi šoli.
"Ema! Takoj v moj kabinet."
Ema je prebledela. Pri vratih je stala gospa Ever, učiteljica matematike.
"Pojdi," sem zaslišala kako je Lena zašepetala.
Ema se je počasi odpravila skozi vrata učilnice, vmes pa še enkrat besno premerila sošolce, ki so ob mojem prihodu vzklikali.
"Čakajte!" sem hitro rekla. "Jaz grem zraven."
"Jaz tudi," se je hitro pridružila Lena.
In vse skupaj smo se v strahu odpravile do kabineta učiteljice Ever.
--------------------------------------
Hej!
Tu je nov del! Mogoče je malo krajši kot običajno, ampak vseeno upam, da vam bo všeč.
Aja še nekaj: jutri mogoče ne bo novega dela, ker je četrtek in imam najbolj natrpan dan. Ampak vseeno se bom potrudila, da ga napišem.
Hvala vsem, ki vedno komentirate zgodbo, vaši komentarji mi res zelo pomenijo!
Lp,
Super sister