Tu je nadaljevanje zgodbe. Uživajte!

Vse svoje šolske potrebščine sem stlačila v torbo in se speljala iz učilnice. Na hodniku me je ustavila učiteljica, ki je želela,da ji dam moj zvezek za naravoslovje, saj je eden od učencev manjkal veliko časa, in mu je želela vso snov samo nakopirati, da ne bi imel veliko dela." Z veseljem pomagam" sem ji odgovorila. Odprla sem mojo šolsko torbo, ki je bila tako umazana in smrdeča, da nevem kaj so mi podtaknili! Opravičila sem se in nadaljevala sem svojo pot. Ko sem končno prišla do moje šolske omarice, sem poklicala mojo prijateljico (z busa), ki mi je povedala, da me že čaka pred šolo. Šla sem ven. Ko sem jih zagledala, sem zagledala tudi avtobus. stekla sem do njega, prislonila urbano in se vsedla. Začela sem razmišljati o domači nalogi, a kaj ko me je zmotilo to, da moja prijateljica ne sedi zraven mene. Razgledala sem se po avtobusu, a zaman. Nisem je zagledala. Pogledala sem, kje smo in ugotovila. "STOP!!!!!!!!" sem zakričala na ves glas. Napačen avtobus! Voznik ni niti trznil. Mislila sem si "ah, saj bo ustavil na nasljednji postaji". Gledala sem skozi okno, in odpeljali smo se mimo postaje:(. "Kje je že tisti gumb, za..." "Aha tukaj je!". Pritisnila sem gumb, ki naj bi pomenil, da se voznik avtobusa ustavi na nasljednji postaji in spusti potnika ven. A ni. Zdaj sem pa že jezna! Sopihajoče sem se mu približala, rekla sem mu, da naj pri priči na nasljednji postaji ustavi! Odgovora ni bilo. "Gospod" se je samo smejal in me ignoriral. Odločila sem se, da bom temu naredila konec. "Kličem policijo" sem rekla. avtobusar je le ustavil, a se je še kar režal. V tistem trenutku sem mu hotela eno primazat. Ko sem izstopila, sem poklicala mami,ji vse razložila in ji rekla, da me naj pobere. "Nekaj časa bo vzelo, ljubica", to ni tako blizu. "Bom potrpela" sem ji odgovorila.

To je bila druga epizoda MOJEGA ŽIVLJENJA. Upam,da vam je všeč.
Pozdravčki:kissing_heart:
Zoe