Gledala sem Tanjino truplo in jokala. Obrnila sem se in gledala Gašperja, ki je še vedno stal na ledu. Nato sem pogledala trenerko, ki je gledala v tla, nato pa sem pogledala še Tanjino babico, ki se je držala za glavo. Vstala sem stopila korak do Gašperja. Zakričala sem, kaj neki mu je da je ni mogel damo za roko prijeti, in je povleči k sebi. Nato pa sem pogledala še trenerko in stopila en velik korak k njej. Zakričala sen kot počast, naj se pobere. Samo tisti butast trak sem želela dati tja. Seveda je vedela, kje se mora ustaviti, a če bi bil tam trak bi šla v drugo smer, pa še Gašper se ne bi bal. Trenerka me je vzhičeno gledala in se stekla do svojega avta. Mama me je prestrašeno gledala. Ni me poznala takšne. Naslednji dan, ko brez upov sedem k mizi mi mama reče, da ne bom več mogla trenerati v tem klubu, saj sem nadrla trenerko, ta pa ji je napisala mail. V bistvu mi je bilo vseeno. Upala sem le, da se ima Tanja tam na drugi strani lepo.