~~~~~~~~~
Prejšnjič
~~~~~~~~~
Ko sem ze zbudila je bip nad menoj...

~~~~~~~~~~
Danes
~~~~~~~~~
Ko sem se zbudila je bil nad menoj.....Krožni vzorec, to pa niso bili navadni krogi ampak krvavi krogi. Nekateri so bili že posušeni, nekateri pa še mokri in svetli.Ta, dan ni bil nič posebnega do...17:00. Takrat, sem zaslišala glasen krik. Za tem krikom je sledilo hlasno hrestanje po zraku.Pohitela sem navgor po stopnicah v kopalnico, saj sem slišala, da je bil to mamin krik. A na začetku nisem želela odpreti vrat. Želela sem si imeti le krasen Halloween, povem smeha, ki pa ga verjetno ne bo, sem si mislila. Potem pa sem mislila le, kaj če je lahko še pomagam. Kljuko sem potegnila navzdol.Vrata se niso odklenila. Šit! Z dlanjo sem se tepla po čelu. Ampak mama se nikoli ne zaklene, čudno.V sobo sem stekla, po list papirja, sponko in telefon. Po telefonu sem poklicala očija, ki je šel s Benom v trgovino po sladkarije za maškare, in po Benov kostum. Odložila sem telefon in dala na zvočnik.List papirja sem dala pod vrati, s sponko pa sem dobila ključ, tako da je ključ padel na papir, papir sem povlekla k sebi in s ključem odprla vrata. Zagledala sem mamo, ki je ležala na tleh, okoli ni bilo nič krvi, nobenega sledu umora. Takrat se mi je zvrtelo, a sem ostala pri sebi, mamo sem začela vživljati. Ko sem jo tako vživljala skoraj 5 minut se se sesedla, vzela v roke telefon in. ponovno poklicala očija. Sedela sem in jokala, takrat pa sem zaslišala zvok:Živijo, ljubica, telefon sem pozabl v avtu, kaj je? Moje solze so butnile ven, komaj sem mu povedala, da sem slišla krik, hlapenje oo zraku in, da sem poskusila vževeti mamo a je nisem mogla, takoj za tem sem mu rekla hitr pridi, jaz pa pokličem rešilce. Potem sem prekinila, poklicala rešilce in mamo spet začela vživljati. Hitro sem stekla, do bližnje knjižnice in tam vzela defiblirator. Mama se še vedno ni zbudila, nalepke sem ji vzela dol in rakrat so po stopnicah prišli reševalci. Vzeli so mamo en pa mi je povedal:Policija, prihaja njim boš povedala vse, in vidim da si uporabila defibrilator, pravilno si ravnala Tiho in s solznimi očmi sem rekla hvala, bom jih počakala. Potem je odšel, vstala sem sama in sedela ob radjatorju. Na vrata so pozvonili policisti. Odprla sem jim in jih povabila notri.Zastavili soi nekaj vprašanj potem pa so odšli. Nasproti sta jima prišla Beno in oči. Beno je rekel:Kje pa je mami, mamk ni več? Rekla sem mu le ja. Skupaj z mano sta se vsedla na kavč in s mano jokala potem pa je na vrata potrkala....
~~~~~~~~~~~~~~
Hoj, hoj!
Kako kaj gre? To je predzadnji del. Ampak nič zato kasneje pride še ena zgodba, a ta bo bol vesela. Vem, da ima ta zgodba malo delov a nimaš kej, tak pač je.
Vaša Lala