hej
torej evo že drugi del
samo par svari preden začnem:
1. Zadnjič, sem lepo prosila in danes bom tudi, prosim ne v komentarje pisat, da to ne spada sem in to, saj se bom potrudila čim bolj prilagotidi za pisalnico, saj vsepovsod drugje že nekaj drugega objavljam. No to sem že zadnjič prosila in sem še vedno dobivala komentarje, da to paše v blog, prosimne tega pisati v komentarje.

2. Zadnjič sem vbistvu dobila poleg komentarjev, da to sem ne spada en komentar, ki se počuti isto in nobenega ne silim in ne delam tega za čim več komentarjev, da bi bila 'kul', ker mi to res ni pomembno ampak samo, da vem, če je vredno pisati, ker mi to še vedno vzame kar nekaj časa in ja če bi lahko tisti, ki to berete/spremljate/se počutite isto, kar koli takega, mi samo to sporočite, lahko sem v kom lahko v moj kotiček lahko v moj skrivni nabiralnik, kamor koli, tudi če kdo zdej prvič bere, prej ni, tudi vredu in to bom na vsake toliko časa napisala, če se kdo nov pridruži, samo tok, da pribljižno vem, za koliko ljudi pišem. Hvala vsem ki boste

3. Za tiste, ki ste brali že prvi del, to ni pomembno ampak sem se odločila da bom to napisala na začetku vsakega dela, če kdo slučajno začne brati kasneje. tukaj nočem nikoli nobenega užalit, to res ni moj namen in če bom kdaj v moje zgodbe vključila še koga, mu bom dala ime npr če je bil/a v resnici ne vem Pepka, ji bom dala ime kot Francka ali nekaj čisto drugeka ker nočem na nobenega kazati s prstom, pa itam ne bom pisala nesramnih stvari, nikoli.


No evo par kar začnjimo: danes bo zgodba o dogotku, ki se mi je pred kratkim zgodil, ki me je prizadel pribljižno na to temo in kako sem se soočala s njim. Torej, po šoli sem se obuvala pri omaricah v moji šoli in tam zraven je kot avla in klopce za preobuvanje. in sem vidla grupo ljudi iz moje generacije. tam je bila tudi moja bivša prijateljica, recimo ji Pepka in njen novi fant, recimo mu Jože. No tam je bilo še več ljudi in vsi te so bili gaserji in limke. Pepka in jaz sva se poznali že od otroštva in bili sva najboljši prijateljici do tega leta, ko se je kar naenkrat nehala družiti z mano in postala je limka... zdaj ima tudi fanta Jožeta, s katerim nikoli nisemm bila ravno prijateljica a sva se pogovarjala preko snapchata, o ko sta šla z Pepko skupaj me je blokiral, pa sploh ne vem zakaj. vsi so se smejali in samo način kako so me gledali, me je razžalostil in po pravici sem se počutila slabo o sebi. šla sem domov in tam sem jih sped videla nekje na poti, so bili na strani ceste in se slikali. ko sem šla mimo je jože zaklical 'o tebe sem pa blokiru haha luzr.' no res sem se slabo počitila in, ko sem prišla domov nisem vedela kaj naj naredim... vsi pravijo naj jih ignoriram ampak je težko, zato sem poklicala mojo najboljšo prijateljico. pogovarjali sva se kakšno uro in pol po mojem in po tem je bilo boljše. še vedno se trudim, da bi jih ignorirala ampak, ko si tam in se vsi smejijo, ko ti rečejo luzer je res težko.
No navk današnje zgodbe: jaz se nikoli nebi tako norčevala iz ljudi, to je totalno samovmevno veliki večini naše generacije in to ne leti na nobenega od vas, ker tukaj ste kar jaz poznam zelo prijazni

Zdaj to je to za danes.
Če ima kdo kakšno zgodbo na to temo, ki bi jo rad delil/a, mi lahko napišete v moj kotiček in napišem sem v enem delu, če pa bi bili anonmni, pa mi lahko vedno pišete v skrivni nabiralnik, ki je odprt za vse in vas bom anonimno omenila in napisala vašo zgodbo.ČE PA IMA KDO KAKŠNO TEŽAVO NA TO ALI KATERO DRUGO TEMO, da je žaklosten/na ali kaj takega mi vedno lahko pišete, z veseljem pomagam.

Torej kdorkoli, se tudi počuti kot da ne spada v to generacijo dobrodošel/a v klubu to je prostor zate! Če kdo želi da ga/jo obveščam o novih delih seveda tudi napišite v kom in upam, da se tukaj najde, kdo, ki se počuti isto kot jaz.Če pa kdo želi, da ga/jo obveščam, ampak noče, da ostali vejo seveda, je moj skrivni nabiralnik vedno odprt ampak tam more napisati svoje ime, da vem koga obveščati. in vas bom obveščala v vaš skrivni nabiralnik.
Queenie