Hola! Nov del je tukaj!

Zadnje tri mesece je bilo boljše. Pobrala sem se iz brezna žalosti, ki me je vleklo navzdol. Spet sem se lahko smejala, spet sem govorila.

Stvari z mojim očetom so bile sicer enake, a sem se zavoljo svoje mame in prijateljev borila. Čeprav sem imela trenutke, ko sem bila že čisto obupana, me je mamino pismo pomirilo in spet sem zaživela.

Ob vsaki priložnosti sem bila s prijatelji, Katy, Jamesom in Edwardom. Fanta, sta naju s Katy nekajkrat povabila domov in šli sva, če je bilo mogoče. Vsi trije so bili tako srečni, ko sem se spet vrnila v staro mene, da mi je ogrelo srce.

V tem času sem ugotovila še nekaj. Do Jamesa sem čutila več kot do prijatelja, brata, bil mi je zelo všeč. Na tisti način, veste. Ampak sem se sprijaznila s tem, da me ne bo nikoli ljubil nazaj, in dokler tega ne izve, ga lahko v miru občudujem. Okej, to se je slišalo čudno.

Danes pa je bila na plaži manjša zabava, ki sta jo James ter Edward organizirala, in ker mojega očeta ni bilo doma, sem lahko šla. A najprej je bilo treba preživeti šolo.

Jojjj kdo si je izmislil fizikooo sem razmišljala med poukom saj ne bom na morju v vodi merila lomnega in odbojnega kota. Bilo je tako dolgočasno. Pogledala sem na uro. Dve minuti sta minili od takrat, ko sem nazadnje pogledala. Kakor da kazalec uživa v gledanju mučenja študentov in se je zato odločil, da se bo premikal počasneje. Pomirila sem se s tem, da je pouka samo še en teden, nato pa počitnice.

Ko je bilo končno konec pouka, sva se s Katy odpravili proti njenemu avtu, da bi odšli k Brownovim.

»Glej, glej, če nista to Smithov krava in njena podlasica. Kako sem srečna, da se vidimo.« Ustavil naju je bolno sladek, znan glas, seveda od naše drage Caroline. Še vedno uporablja iste žaljivke kot v tretjem razredu.

»O moj bog Caroline, lepo, da si naju vesela. Tudi ti vsem prineseš toliko veselja…ko zapustiš sobo. Ampak še vedno ga.« sem zavila z očmi, Katy ni skrivala hihitanja, tako kot drugi, ki so stali blizu in so slišali moj odgovor. Caroline je postala vsa zaripla in jezna v obraz.

»Ahh, kako smešno podlasica« je rekla »čas je da vaju nekdo postavi na mesto kamor sodita« je izpljunila. Takrat je Katy prekipelo. Imela je kar temperament. Stekla je do Caroline, ki je stopila korak nazaj do stene. Katy je prišla blizu in ji ostro, a ne tako tiho rekla,

»Poslušaj ti prasica! Nič nisi boljša od drugih,razumeš?! Pusti naju z Alice že pri miru enkrat, ženska! Obnašaš se isto kakor v vrtcu, nehaj s tem, kmalu bomo polnoletni Caroline! Če bi si vsaj izmislila kakšne nove in boljše žalivke.« ji je povedala moja najboljša prijateljica. Na obrazu druge deklice sem zagledala veliko mero strahu.

Katy jo je še nekaj sekund strmela v oči, nato pa se obrnila. A Caroline je prišla k sebi in se zasmejala. V tistem trenutku je Katy zmrznila, se obrnila in jo s pestjo močno udarila po nosu. Prisegla bi, da sem slišala pokanje kosti.

»In prosim, ko se boš pogledala v ogledalo, pozdravi klovna tam, v mojem imenu, prav?«

Moja sovražnica se je v šoku in ponižanju prijela za krvaveč nos in odhitela stran. Katy pa se mi je na široko nasmehnila in rekla:
»Vav, to je bilo dobro!« Zasmejala sem se in rekla »Čudovito!« nato pa sva smeje odšli do njenega avta. Tam pa sta stala James in Edward.

»To je bilo super vedve! Ponosen sem!« je rekel Edward in si obrisal lažno solzo z lica. Vsi smo se mu zasmejali.

»Upam, da bo ostala stran od nas, če ne, pa jo bom z veseljem še enkrat udarila« se je nasmehnila Katy.

Fanta sta vstopila v en avto, medve v drugega in iz parkirišča smo se odpeljali proti plaži.
-----------------------------------------------------------------
Bilo je čudovito.
Zabava je super. Bilo je malo ljudi, vsi so bili 'dobri' sošolci in smo se odlično razumeli že od prej. Ob morju smo prižgali kres, trenutno je sonce zahajalo, vzdušje je bilo pravljično.

Sama sem sedela tik ob morju na pesku, moje bose noge so se dotikale vode, ki je bila topla sredi poletja. Strmela sem v oranžno sonce, ki se je spuščalo za morjem, in na plažo spustilo prijetno svetlobo. Prizor je bil tako lep, kakor v filmu.

»Se lahko pridružim?« za sabo sem zaslišala Jamesov glas in se obrnila ter prikimala. Sedel je poleg mene in na kratko sem ga pogledala. Sončna svetloba je osvetljevala njegove kodraste blond lase, smaragdno-zelene oči so se mu bleščale v mesečini. Na obrazu mu je igral majhen nasmešek, ki sem ga tako ljubila.

Bil je mi je blizu in moj srčni utrip se je pospešil. Še dobro, da ni bilo preveč svetlo, ker so mi lica zardela. Nato pa sem na svoji roki začutila nekaj. Njegovi prsti so se me komaj dotikali, kakor da bi spraševal za potrdilo, da to lahko stori. V odgovor sem mu svojo roko premaknila v njegovo. Stisnil jo je, in mi na dlan s prstom začel risati kroge.

Nihče ni rekel ničesar, samo sedela sva tam, drug z drugim, držeč se za roke, v poslednji svetlobi sonca.

Takole, upam, da vam je bilo všeč, povejte v komentarjih. In lajkajte! Hvala, da vztrajate pri moji zgodbi. In ja, ta del z udarcem sem pobrala in Harrya Potterja. Ni kaj, če je pa dober:)
Pa tudi, vsem želim srečno in zdravo novo leto!
Harmony