Helloo!:black_heart:
Evo nou delckk
Zdej ful nism pisala k sm mela blokado ampak zdej je
upam da vm bo usecc:black_heart::black_heart:
---------------------------------------------------------------------
S Charliem se zbudiva istočasno, ko zaslišiva zaloput vhodnih vrat. "Počakaj tu. Zakleni se. Odlkleni le če potrkam v ritmu Greva naredit snežaka iz Frozen. Okej?", mu rečem. Pokima. Potiho grem ven in slišim klik vrat. Počasi grem dol po stopnicah in pogledam v vse sobe. "Mama?......Oče?", ju pokličem, da preverim, da ju ni doma. Pogledam skozi okno in vidim, da ni avta. Grem gor do sobe in potrkam v določenem ritmu. Odpre. "Ni ju. Nekam sta šla, pa nista nič rekla. Pojdi se stuširat in preobleč. Jaz nama bom pripravila instant rezance." Odide v kopalnico, jaz pa dol po stopnicah in v kuhinjo. Medtem pogledam telefon in vidim sporočila iz razredne skupine, ki je ne gledam več, od moje edine lahko bi temu rekli prijateljice Isabelle in še od mame. Napisala mi je, da sta z očetom šla nekam za 1 teden in naj se s Charliem znajdeva, ter mi poslala 30€, rekoč, da bo to dovolj. Isabella me je vprašala, kako so počitnice, pa sem ji napisala, da kot vedno. Zatem dam zavret vodo za rezance in jo ravno nalijem v lončke od Cup noodlov, ko pride dol Charlie. "Nekam sta šla za 1 teden. Se bova že znašla.", mu povem. "Okej.", mi odgovori. Pogledam ga in vidim, da noče narediti očesnega stika. Počepnem predenj, kar čez nekaj časa ne bo sploh več potrebno saj sem za 17-letnico zelo majhna, in ga vprašam: "Hej...Kaj je narobe? Povej mi. Ne bom te obsojala." "Samo...samo zdi se mi, da sem kriv za vse. Zato, da se kregata, da si ti vedno žalostna, da te je pustil Leo...", mi odgovori in pobito pogleda v tla. "Nisi ti kriv. Za nič od tega. Zato, da se onadva kregata ni kriv noben od naju. Zato sta kriva onadva in izključno onadva. Vem, da včasih, ko sta jezna rada strasata vse na naju ampak nisva midva kriva. Res ne. To si samo onadva domišljata, da bi bilo njima lažje. Ker onadva nočeta sprejeti krivde. S tem da me je Leo pustil pa ti nimaš čisto nič. Leo je bil kreten. To zdaj vem. In verjetno, če on ne bi pustil mene bi pa v bližinji prihodnosti jaz njega. Leo je bil pač... Bil je obdobje v mojem življenju iz katerega sem se nekaj naučila, je pa na meni pustilo tudi nekaj ran. Nekatere so bile le površinske, kakor ko padeš s kolesa. Opraskaš se, ostane nekaj časa, v opomnik, ampak potem izgine in jo pozabiš. Nekatere so bile globlje, kakor recimo, ko se opečeš. Nastane brazgotina, a čez nekaj mesecev ali največ eno leto izgine. Nekatere, te so redke, a zelo pomembne. Te so kakor, ko zboliš in te morajo operirati. Pozdravil se boš, ampam brazgotina bo ostala za vse življenje, kakor opomnik, da nisi na nič imun. Zato res nisi ti kriv za nič od tega. Obljubiš, da ne boš več mislil tako in, da če boš, da mi boš povedal?", ga vprašam. "Bom. Obljubim.", mi zatrdi in me objame. Objamem ga nazaj, in rečem: "Rada te imam. Zelo." "Jaz tudi tebe.", mi odgovori in tako ostaneva nekaj časa.