Hola!
Upam, da vam bo zgodba všeč.
===========================================================================================

Dolgo sem bil buden. Paziti moram, da me ne najdejo ljudje iz kulta. Niso sinovi poosebitev ampak hider. Poosebitve so ljudje iz Stare Zemlje, ki so zaradi velikih zaslug preživeli rojstvo Nove Zemlje. Hidre pa so hudiči, ki so nastali ob rojstvu Nove Zemlje. Jaz sem Lou Lee. Sem sin poosebitve Yaana ki je poosebitev magije. Torej lahko čaram kot vsi sinovi in hčere Yaana.
Torej dolgo sem bil buden. Bil sem prestrašen. Skrival sem se v praproti v gozdu. bilo je zelo temno. Nenadoma sem zagledal dve postavi, ki sta hodili skozi gozd. Na glavi sta imeli cilinder. Človeka iz kulta. Ko sta se približali sem napadel z svojim bodalom, ki mi ga je dala mama pred sedmimi leti, preden je umrla. Bodalo je bilo iz paladija z ročajem oblikovanim kot kača. Prvo postavo sem zabodel. Druga me je udarila po glavi z bejzbol kijem. Postal sem omotičen. V svoji glavi sem zaslišal glas, ki mi je pravil: ''Zdrži, zdrži!'' Zabodel sem tudi drugo postavo. Izrekel sem urok za zdravljenje. Rana se mi je zacelila in bolečina ter omotica sta začeli pojenjati.
Stekel sem do roba gozda in zagledal Fjalravenburg. V tem mestu je sedež Kolonije. Kolonija je ustanova, ki skrbi za otroke poosebitev in jih uči boja, matematike, uporabe svojih sposobnosti, jezikov, ... To mesto mi je res všeč. Stavbe so pisane in ceste so lepo urejene.
Poiskal sem veliko stavbo na kateri je pisalo Kolonija. Vstopil sem. Preddverje je imelo velik pult iz lesa oljke in okraske iz zlata in žadov. Zavohal sem kamilični čaj. Za pultom je sedela starka, ki je izgledala kot da bi ravno prišla iz ognja. Lasje so ji goreli in bila je polna opeklin.
''Dober dan mladenič.''
'' Dober dan gospa. Rad bi se vpisal v Kolonijo.''
''Povej mi ime in priimek ter starost.''
''Lou Lee, star sem 13 let.''
''Izvoli ključ za tvojo sobo. V njej živita še dva fanta.''
''Hvala.''
Odšel sem po poti do sobe. Stavba je bila zelo zanimiva. Polna je bila hodnikov in oken ki so se kar pojavljala in spet izginila ter se pojavila drugje. Moja soba je bila v 1. nadstropju. V njej sta že spala dva fanta. Zlezel sem pod odejo svoje postelje in takoj zaspal.
Zbudil sem se pozno zjutraj. Fanta, ki sem ju videl v tej sobi sta že odšla. S pomočjo kažipotov sem se odpravil v jedilnico in si pripravil zajtrk. Zajtrkoval sem kosmiče. Nato sem se odpravil v pisarno pomočnikov za novince. Prijazna gospa mi je vse razložila in mi pokazala kje se nahajajo različni prostori.
Najprej sem se odpravil k uri hindijščine. Učilnica je bila polna preprog tudi po stenah in stropu. Jaz sem se učil komaj pisavo, ko so se drugi že učili izraze za kamnine, slovnična pravila, vrste bakterij,… Zagledal sem fanta, za katerega sem kasneje izvedel, da stanuje v isti sobi, kot jaz. Bil je visok, bledopolt, imel je rdeče lase in strupeno zelene oči. Na poti iz učilnice sem ga vprašal po imenu. Predstavil se mi je kot Ind. Deloval mi je prijazen in strpen. Skupaj sva odšla po stopnicah iz tretjega v četrto nadstropje. Tam je bila orožarna in bojišče. Rekel mi je, naj izberem neko orožje. Orožarna je bila polna nožev, mečev, sabelj, pištol,… Vendar sem si izbral samo preprosto bodalo, ki je pristajalo k mojemu, kar je pomenilo lažji boj.
Čas je hitro mineval in že je bilo na vrsti kosilo. Jedel sem kaviar in ježevo meso ter solato iz kopriv. Nato sem se odpravil v sobo, da sem naredil domačo nalogo za pouk španščine in matematike. Tokrat sem prvič srečal drugega fanta iz te sobe. Bil je temnejše polti in svetlih las. Predstavil se mi je kot Simon.
Ko sem naredil nalogo in sem se hotel odpraviti na igrišče, me je Simon zaustavil in mi ukazal, da moram, preden grem, narediti še njegovo nalogo ali pa bom imel opravka z njim. Res ne maram takih ljudi, tako da sem ga samo odrinil in odšel dalje. Nekaj je zarenčal za mano, ampak sem ga ignoriral.
Na velikem igrišču, kjer je bila tudi tekalna steza, jama s peskom za skok v daljino, mreža za odbojko, … sem srečal Inda. Povedal sem mu o srečanju z Simonom. Ind mi je priporočal, naj ga ubogam, ker se mi bi v nasprotnem primeru Simon maščeval. Povedal sem mu, da se Simona ne bojim in da ne bom pustil da me nadleguje.
Kmalu je prišel Simon s svojo tolpo in mi povedal, da me pričakuje na bojišču jutri ob 15.00. Naslednji dan zjutraj sem pojedel zajtrk v jedilnici, ki je dišala po cimetu in odšel k pouku. Po kosilu pa sem naredil nalogo in se odpravil na bojišče. S seboj sem vzel svoji bodali. Tam me je Simon že čakal. Hitro moram opraviti, ker se mi ne da ukvarjati z njim.
''Zdravo,'' sem pozdravil.
''Zdravo,'' je odvrnil.
Nepričakovano je napadel. Hitro sem izrekel urok za hromljenje in je obstal na mestu. Vedel sem, da bo urok po eni uri popustil. Odšel sem iz bojišča.
Odpravil sem se na igrišče, kjer sem igral odbojko s še nekaterimi drugimi otroki. Pridružil se nam je tudi Ind in njegova prijateljica, kot ji je on rekel. Z njo sem se tudi kar dobro razumel. Ime ji je Ann. Je visoka ter ima dolge rjave lase spletene v polno kitk. Skupaj smo odšli na večerjo. Bil sem že zaspan zato sem se odpravil v posteljo.
=================================================================================
To je prvi del zgodbe. Je zanimiva? Naj nadaljujem s pisanjem? Bi lahko kaj spremenil? Vesel bom vsake kritike in pohvale.

lp, hvala:sunglasses: