Hej hoj!
Pozdravljeni v novem delu moje zgodbe in upmam, da vam bo všeč. Uvajam pa novost. Vsak del Bom posvetila določeni oseb. Današnji je posvečen Eleven in njenim prečudovitim komentarjem, ki jih pušča pod mojimi objavami. Hvala ti!
Zdaj pa na zgodboo....
Sending love
Vedno vaša Disney<3
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vse okoli mene je bila tema na kar sem odprla oči in se ozrla po sobi. Nisem bila pri Sarah ampak v svoji sobi. Vstala sem in hotela priti do svojega telefona, ki sem ga zvečer pustila na pisalni mizi. V istem trenutku ko se je moje desno stopalo dotaknilo tal so se vrata kopalnice odprla in pred mano je stal Luca. Samo v brisači oviti okoli pasu! Vhipu sem zardela in se obrnila proti steni, da ga nebi predolgo časa gledala. Zgrabila sem telefon in se ponovno obrnila proti vratom kopalnice. Na istem mestu kjer je prej stal Luca se je zdaj Nick naslanjan na podboj od vrat in streml vame z njegovimi zeleno rjavimi očmi. Bila sem zmedena. Počasi je stopil do mene in mi pramen las, ki je ušel iz moje fige popravil za uho. Njegov obraz se je počasi bližal mojemu, ko sem zagledala Lucov obraz na vratih sobe.
Zbudila sem se ob sončem žarku, ki je posijal direktno v moj obraz skozi malo priperte svetlo rožnate zavese. Počasi sem se skotalila iz postelje, da bi odšla v kopalnico in si oprala svoj bledi obraz, ki ga je oblival mrzel pot. Kaj bi lahko moje sanje sploh pomenile? Bile so tako zmedene. Še bolj kot so bile zmedene tiste po spoznanju Nicka. Vendar ne morem zanikati trenutkov, ki so se zgodili učeraj pred spanjem. Nikoli še nisem zaspala tako umirjeno. Vsaj ne ppo incidentu z Mayo v začetku prejšnjega poletja. Ko sem prišla v sobo je na postelji ležal Luca in globoko zrl v strop kot, da bi v njem našel vse odgovore, ki jih potrebuje v življenju. Ko me je končno zagledal je nahitro ustal in stopil do mene z zaskrbljenim in hkrati zamišljenim pogledom.''Emily nekaj te bi rad uprašal....'' mi je rekel in me nato pogledal globoko v oči ko se mu je na licih nabirala rdečica, ki mu, moram reči lepo pristaja.''Vem, da se poznava šele en dan, niti to ne a s tabo sem začutil vez, ki je še nikoli nisem. Rekel no vprašal bi te pa rad, no če bi no samo.... mogoče no......' je momljal dokler ga nisem prijela za roko in mu pokimala. ''Rad bi, da greš z mano na šolski ples čez 2 tedna. Če si za seveda'' je rekel a meni so se v očeh že začele nabirati debele solze veselja. Med histeričnim kimanjem in veselim skakljanem sem ga objela a hkrati v srcu začutila malo zbadanje, ki mi ni bilo prav nič všeč. Kmalu sem pozabila na ta občutek in se prepustila toplini njegovega objema in rok prepletenih z mojimi. Vse se je zgodilo tako hitro.....