Sem Emily Watson in sem najmlajša v moji petčlanski družini. Poleg mene sta v moji družini še moj starejši brat Jace in starejša sestra Kaily, ki pa se je že odselila na faks na drugem koncu države z njenim fantom. Jace je le za leto dni starejši od mene in končuje četrti letnik srednje šole. Ne smem pozabiti tudi na svojo psico Nellie in dve mački Charlie in JJ, ki so moji najboljši prijatelji poleg Kaily. Težko se je bilo navaditi na to, da ne živi več z nami a obljubila mi je, da jo lahko pokličem kadarkoli jo potrebujem in moram reči, da se tega tudi drži. Lahko bi rekla, da sem v svoji družini črna ovca. Moja starša si lastita eno izmed največjih, najpomembnejših in najbogatejših proizvodenj plastike v državi in težko si je ob bogatem življenju najti prijatelje, ki te ne izkoriščajo za tvoj denar in si res želijo družiti s tabo. Ne pritožujem se glede stila življenja, ki ga imam na razpolago zaradi mojih staršev, a kdaj pa kdaj si želim, da bi živeli kot vsi ostali in mi nebi bilo treba pretrpeti vseh teh škandalov z mojimi ''prijatelji''. Danes praznujem svoj osemnajsti rojstni dan in po pravici vam povem, da se ga prav nič ne veselim. Moja mami mi je nekoč pravila, naj se ne veselim odraščanja, naj bom otrok dokler sem lahko in, da bom obžalovala če bom hotela prehitro odrasti. A majhna jaz je seveda ni poslušala in je še naprej silila v svet odraslosti. Verjemite ali ne zdaj ji še kako verjamem. Cela moja osebnost je bila zgrajena na zaupanju v eno osebo in brez nje nisem mogla živeti. to je bila moja BFF Maya, ki mi je pokazala, da ljudem ne gre zaupati. Bil je zadnji večer šolskega leta in naša šola je organizirala velik ples na katerem so nam podelili spričevala. Jaz in Maya naj bi tja prišle z njenim očetom, ki bi naju mogel peljati. Ona ga je prepričala, da sem zbolela in nista me prišla iskat pred moj dom kot sva bili zmenjeni. Celi dve uri sem sedela na pločniku v moji večerni obleki in upala da se bo od nekje prikazal bel BMW in me odpeljal na ples. To se ni zgodilo in še, kar sem sedela na pločniku pustila težkim deževnim kapljam, da padajo na tla skupaj z mojimi slanimi solzami ki so mi močile obraz. V tistem večeru je moje zaupanje v ljudi zbledelo in v moja prsa se je naselil leden kamen v obliki srca. Začela sem se izogibati ljudem in z nikomer se nisem pogovarjala ali mu zaupala svojih čustev...Izgubljena sem bila v svojih lastnih mislih in izgubljala sem se bolj in bolj dokler se ni moja zgodba obrnila na bolje. In začelo se je na dan mojega osemnajstega rojstnega dneva.

Sem Emily Watson in sem najmlajša v moji petčlanski družini. Poleg mene sta v moji družini še moj starejši brat Jace in starejša sestra Kaily, ki pa se je že odselila na faks na drugem koncu države z njenim fantom. Jace je le za leto dni starejši od mene in končuje četrti letnik srednje šole. Ne smem pozabiti tudi na svojo psico Nellie in dve mački Charlie in JJ, ki so moji najboljši prijatelji poleg Kaily. Težko se je bilo navaditi na to, da ne živi več z nami a obljubila mi je, da jo lahko pokličem kadarkoli jo potrebujem in moram reči, da se tega tudi drži. Lahko bi rekla, da sem v svoji družini črna ovca. Moja starša si lastita eno izmed največjih, najpomembnejših in najbogatejših proizvodenj plastike v državi in težko si je ob bogatem življenju najti prijatelje, ki te ne izkoriščajo za tvoj denar in si res želijo družiti s tabo. Ne pritožujem se glede stila življenja, ki ga imam na razpolago zaradi mojih staršev, a kdaj pa kdaj si želim, da bi živeli kot vsi ostali in mi nebi bilo treba pretrpeti vseh teh škandalov z mojimi ''prijatelji''. Danes praznujem svoj osemnajsti rojstni dan in po pravici vam povem, da se ga prav nič ne veselim. Moja mami mi je nekoč pravila, naj se ne veselim odraščanja, naj bom otrok dokler sem lahko in, da bom obžalovala če bom hotela prehitro odrasti. A majhna jaz je seveda ni poslušala in je še naprej silila v svet odraslosti. Verjemite ali ne zdaj ji še kako verjamem. Cela moja osebnost je bila zgrajena na zaupanju v eno osebo in brez nje nisem mogla živeti. to je bila moja BFF Maya, ki mi je pokazala, da ljudem ne gre zaupati. Bil je zadnji večer šolskega leta in naša šola je organizirala velik ples na katerem so nam podelili spričevala. Jaz in Maya naj bi tja prišle z njenim očetom, ki bi naju mogel peljati. Ona ga je prepričala, da sem zbolela in nista me prišla iskat pred moj dom kot sva bili zmenjeni. Celi dve uri sem sedela na pločniku v moji večerni obleki in upala da se bo od nekje prikazal bel BMW in me odpeljal na ples. To se ni zgodilo in še, kar sem sedela na pločniku pustila težkim deževnim kapljam, da padajo na tla skupaj z mojimi slanimi solzami ki so mi močile obraz. V tistem večeru je moje zaupanje v ljudi zbledelo in v moja prsa se je naselil leden kamen v obliki srca. Začela sem se izogibati ljudem in z nikomer se nisem pogovarjala ali mu zaupala svojih čustev...Izgubljena sem bila v svojih lastnih mislih in izgubljala sem se bolj in bolj dokler se ni moja zgodba obrnila na bolje. In začelo se je na dan mojega osemnajstega rojstnega dneva.

Sovraštvo, jeza, žalost, izdaja in tema so zamenjale veselje, radost, ljubezen in metuljčki v trebuhu. Delček mojega okamenelega srca se je okrušil in pokazalo se je rdeče utripanje v prsih, ki mi je pognalo kri po žilah v obraz, tako, da sem izgledala kot velik rdeč paradižnik. A ni mi bilo mar dokler sem čutila utrip srca in topline v mojih prsih.


Heyy to je drugi del moje zgodbe...Upam da vam je všeč:heart:
Vaša Disneyfan635