Odposlanka lune - 4. poglavje
23
Še tri ure sta stala tam. Ranon je postajala vse bolj nemirna, Zariem pa se je mirno naslanjal ob drevo.
"Oh, daj no!" se je nenadoma zadrla. "Povej mi, zakaj sem se pustila prepričati v to, da grem s tabo?"
"Obljubil sem ti njeno srce," je samo mirno rekel.
"Saj res," je zagrenjeno rekla. "Ampak nisem vedela, da bo takooo dolgo trajalo, da jo najdeš. Spremeni se v lunina in jo izvohaj. Ko ugotoviš, da je ni tu, greva lahko domov."
Zdelo se je, da je Zariemu nerodno, saj se ni sam tega spomnil, a vseeno se je zaslišal top pok in gozd je razsvetlil snop svetlobe. Pred mano se je namesto suhega blondinca nenadoma prikazal mišičast fant s srebrnimi lasmi in belimi očmi s sivimi zenicami.
Nenadoma pa mi je nekdo od zadaj z roko grobo pokril usta in me objel. Hrbet je nastavil proti jasi. Kot bi blokiral moj vonj.
"Tiho. Ne premikaj se. Ne kriči," je rekel oster glas. Nisem mogla prikimati, ampka saj je bil to tako ali tako ukaz.
Na jasi je bilo vse tiho.
"No? Je kaj?" je posmehljivo vprašala Ranon. Zariem je samo odkimal in se obrnil na peti. Odkorakal je v gozd, Ranon pa mu je sledila in ni mogla nehati ponavljati, da je imela prav.
Neznanec mi je končno odmaknil roko z ust in me izpustil.
"Ne hodi več sem. Bodi lepo doma in ne delaj težav, ali pa nas boš vse ubila," je zasikal. "Razumeš?"
Prikimala sem, a sem imela ogromno vprašanj, na katera pa od njega očitno ne bom dobila odgovorov, saj je švignil mimo mene in izginil v gozd.
Nejevoljno sem se tudi sama odpravila domov. Na jasi sta Ranon in Zariem rekla kar nekaj čudnih in nesmiselnih besed. Zvezdni volkodlaki? Lunini? Edino, kar sem vsaj približno razumela, je bil Noxin sij. No, nisem vedela, kaj to pomeni, ampak nekako sem sestavila vse delčke skupaj in ugotovila, da sem to jaz. Rose je bila Seriell, Zvezdna volkodlakinja, ki jo je Zariem včeraj ubil.
Zasmejala sem se. Kaj pa govorim. Volkodlaki niso resnični, moji sestri je ime Rose... Ampak res je mrtva.
Kdo je bil tisti, ki je zakril moj vonj? Če se še kdaj pojavi, ga moram vprašati.
Ampak SIGURNO pa bom šla še kdaj v gozd. Resnico o Rose bom zvedela, pa naj bo, kar hoče.
"Oh, daj no!" se je nenadoma zadrla. "Povej mi, zakaj sem se pustila prepričati v to, da grem s tabo?"
"Obljubil sem ti njeno srce," je samo mirno rekel.
"Saj res," je zagrenjeno rekla. "Ampak nisem vedela, da bo takooo dolgo trajalo, da jo najdeš. Spremeni se v lunina in jo izvohaj. Ko ugotoviš, da je ni tu, greva lahko domov."
Zdelo se je, da je Zariemu nerodno, saj se ni sam tega spomnil, a vseeno se je zaslišal top pok in gozd je razsvetlil snop svetlobe. Pred mano se je namesto suhega blondinca nenadoma prikazal mišičast fant s srebrnimi lasmi in belimi očmi s sivimi zenicami.
Nenadoma pa mi je nekdo od zadaj z roko grobo pokril usta in me objel. Hrbet je nastavil proti jasi. Kot bi blokiral moj vonj.
"Tiho. Ne premikaj se. Ne kriči," je rekel oster glas. Nisem mogla prikimati, ampka saj je bil to tako ali tako ukaz.
Na jasi je bilo vse tiho.
"No? Je kaj?" je posmehljivo vprašala Ranon. Zariem je samo odkimal in se obrnil na peti. Odkorakal je v gozd, Ranon pa mu je sledila in ni mogla nehati ponavljati, da je imela prav.
Neznanec mi je končno odmaknil roko z ust in me izpustil.
"Ne hodi več sem. Bodi lepo doma in ne delaj težav, ali pa nas boš vse ubila," je zasikal. "Razumeš?"
Prikimala sem, a sem imela ogromno vprašanj, na katera pa od njega očitno ne bom dobila odgovorov, saj je švignil mimo mene in izginil v gozd.
Nejevoljno sem se tudi sama odpravila domov. Na jasi sta Ranon in Zariem rekla kar nekaj čudnih in nesmiselnih besed. Zvezdni volkodlaki? Lunini? Edino, kar sem vsaj približno razumela, je bil Noxin sij. No, nisem vedela, kaj to pomeni, ampak nekako sem sestavila vse delčke skupaj in ugotovila, da sem to jaz. Rose je bila Seriell, Zvezdna volkodlakinja, ki jo je Zariem včeraj ubil.
Zasmejala sem se. Kaj pa govorim. Volkodlaki niso resnični, moji sestri je ime Rose... Ampak res je mrtva.
Kdo je bil tisti, ki je zakril moj vonj? Če se še kdaj pojavi, ga moram vprašati.
Ampak SIGURNO pa bom šla še kdaj v gozd. Resnico o Rose bom zvedela, pa naj bo, kar hoče.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Nov dellll!!!!:stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes::stuck_out_tongue_closed_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Najprej ti moram povedati, da bom zaradi tebe verjetno dobila slabšo oceno. Ker sem sredi referata za zgodovino, potem pa zagledam nov del, vse spustim iz rok in grem brat. No, splačalo se je:) Res dobra zgodba in komaj čakam naslednji del;)
Lp, No Name
Najprej ti moram povedati, da bom zaradi tebe verjetno dobila slabšo oceno. Ker sem sredi referata za zgodovino, potem pa zagledam nov del, vse spustim iz rok in grem brat. No, splačalo se je:) Res dobra zgodba in komaj čakam naslednji del;)
Lp, No Name
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Am, svetovno?
Super pišeš. Kapo dol!
Objem,
JustLilly
Super pišeš. Kapo dol!
Objem,
JustLilly
0
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.