»Dobro Mia daj izziv Indigu« se je oglasil nekdo od sošolcev. »No prav samo da razmislim...«je rekla Mia. »Aha že vem,« je vzkliknila rjavolaska »torej zdaj v noči moraš z Erin do jezera.«
Indigo je zavzdihnil. Kako zabavno je uživati v nelagodju drugih. Ga niso mogli pustiti pri miru v udobni tišini in samoti svojih misli? Nikoli ni zares maral teh tridnevnih šolskih kampov, pa vendar so ga starši še vsako leto prisilili da gre. Namen vsega skupaj je da se učenci med seboj povežejo a v njihovem razredu to ni obrodilo nobenih sadov. Iskreno, a je sploh mogoče da bi?
Erin, ljubko temnolaso dekle, pa se je pritoževalo. »Mia!« je jezno vzkliknila, »ne mislim z tem čudakom do jezera sredi noči!« Ona pa se ji je samo smehljala in odvrnila: »Pa boš pač morala Erin, izziv je izziv. Poleg tega pa vsi vemo da ti je všeč. Ali pa se morda bojiš teme?« Erin je samo še bolj jezna kričala nazaj: »Ni res ni mi všeč! In nisem majhen otrok da bi se bala teme! Zakaj si izmišljuješ stvari!« Mia se ji je še vedno smehljala, prav uživala je v izpadu svoje prijateljice. Dobro je vedela, da je Erin nagle jeze in slabo prenaša njeno zbadanje. Temnolaska je vsa jezna odvihrala skozi vrata, modrooki fant pa je odšel za njo.
Drug ob drugem sta v tišini stopala po makadamski podeželski poti. Bleda mesečina je osvetljevala njuna zamišljena obraza. Nihče ni spregovoril, nobenemu ni bilo do pogovora hotela sta le čim prej opraviti ta neumni izziv.
Luna, ki jima je prej osvetljevala pot se je skrila za koprenaste oblake, prav tako sta začutila hladen sunek vetra. Erin je zmrazilo. Nadnju je padla nenavadna tesnoba, tisti občutek ko ti vse govori da nekaj ni prav, ti pa še vseeno rineš naprej. Indigo se je zdrznil ob vsakem šumu, bil je napet kakor struna, njegove oči so švigale sem ter tja. Nekaj zagotovo ni bilo prav.
Indigo se je sunkovito ustavil, prisegel bi, da je slišal korake za sabo. Dekle se je prav tako ustavilo ter se obrnilo proti njemu s široko razprtimi očmi. Črnolasec je globoko vdihnil ter se s skrajno previdnostjo zasukal nazaj.
_________________________________________________________________________
Pozdrav vsem, ki ste se odločili za branje :) Najprej hvala vam, res.
Nekateri se zgodbe morda spomnite, vsa čast kajti to je bilo že kar nekaj časa nazaj, še na stari pisalnici.... Sem pa med datotekami pred kratkim spet našla tole zgodbo in sem se odločila, da jo malo popravim in začnem znova objavljati. Morda mi jo bo v tretje uspelo dokončati (ja že tretjič se je znova lotevam, vem brezupna sem) xD
Še enkrat hvala vsem, ki ste in boste brali :)
Svobodno komentirajte in kritizirajte (seveda respectfully)!
Pozdravček, Neyla