PisalnicaOgledalo resnice
3
*i*Razbila sem te ogledalo. Moj odsev je v koščkih. Zakaj se sprašujem? V ogledalu ne vidim sebe. Vidim ljudi, ki so sebični in uničevalni. Ljudi, ki druge potiskajo na tla. Filtre iz družbenih omrežij, ki ne pokažejo kdo si od znotraj. Dekleta in fante, ki se ne počutijo lepe in mislijo, da so kilogrami vse. Kako smo prišli do tega?
Oh, ogledalo nič nisi bilo krivo, a jaz gledati nisem mogla več. Košček mojega uma pravi, da ne rabim vedeti, kaj si drugi mislijo. Pozabila sem nanj, podobno kot veliko ljudi.
Vse kar sem videla, ni moja krivda. Srce me boli, ob tem kar si mi pokazalo.
Ima kdo te ljudi rad? Ali vidijo luč na koncu tunela? Zakaj se jim zdi da, niso dovolj lepi?
Svetloba je izginila, a vsak jo lahko najde. Tema je našla pot do njih, a lahko odide. Zaslužijo si boljše.
V današnjem svetu vsi nekam hitimo, ampak ali se znamo ustaviti, pogledati sogovornika. Nam je mar za druge? Odtujenost nas bo uničila, morali bi biti povezani. Vsak človek je vedno bil in bo človek.
Hvala ti ogledalo, ker si mi pokazalo, da ni vse vedno rožnato. Sanjala bom o dnevu, ko bomo zadovoljni s sami s sabo.
Kako naj pridemo do tja? Sočutje potrebujemo in ustaviti je treba sovraštvo.
Ko pospravljam tvoje koščke, mi pokažeš luč. Skupaj nam bo uspelo!*i*
+++++++++++++++++++++++++++++++
Hej!
Za zaključek počitnic tale globok zapis.
Uživajte v branju in mi napišite, kako se vam zdi.
Vitica
Oh, ogledalo nič nisi bilo krivo, a jaz gledati nisem mogla več. Košček mojega uma pravi, da ne rabim vedeti, kaj si drugi mislijo. Pozabila sem nanj, podobno kot veliko ljudi.
Vse kar sem videla, ni moja krivda. Srce me boli, ob tem kar si mi pokazalo.
Ima kdo te ljudi rad? Ali vidijo luč na koncu tunela? Zakaj se jim zdi da, niso dovolj lepi?
Svetloba je izginila, a vsak jo lahko najde. Tema je našla pot do njih, a lahko odide. Zaslužijo si boljše.
V današnjem svetu vsi nekam hitimo, ampak ali se znamo ustaviti, pogledati sogovornika. Nam je mar za druge? Odtujenost nas bo uničila, morali bi biti povezani. Vsak človek je vedno bil in bo človek.
Hvala ti ogledalo, ker si mi pokazalo, da ni vse vedno rožnato. Sanjala bom o dnevu, ko bomo zadovoljni s sami s sabo.
Kako naj pridemo do tja? Sočutje potrebujemo in ustaviti je treba sovraštvo.
Ko pospravljam tvoje koščke, mi pokažeš luč. Skupaj nam bo uspelo!*i*
+++++++++++++++++++++++++++++++
Hej!
Za zaključek počitnic tale globok zapis.
Uživajte v branju in mi napišite, kako se vam zdi.
Vitica
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
