Hodila sem po hodniku in gledala naokoli, in saj veste kako se to konča ne? Jaz na tleh, in res, položila sem se po hodniku s težko torbo na tleh. Moji zvezki so se razsuli saj kaj pa drugega, pustila sem odprto torbo. Z glavo sem se zaletela v mojega najboljšega prijatelja. Če bi se v koga drugega bi se že peljala na urgenco. "Suzan, kje si bila? Skupaj sva hodila in kar naenkart te ni bilo več!" je rekel Leo. "Leo, oprosti spet sem imela iste sanje in sem bila spet zamišljena" sem se že takrat opravičevala. Z Leom sva v pararelki, in se zato največ druživa v skrivališču, ki sva ga izdelala. Po šoli sva se vedno dobila tam. In spet sva se, "Naj uganem, spet tiste sanje ko te povleče ogledalo in se spremeniš v tortiljo" Leu sem že želela reči da to ni to ampak je nadaljeval "Saj se le hecam. Spet si sanjala da se ti v ogledalu pokaže neka varuhinja in ti podari obesek v obliki lovilca sanj?" "Ja Leo ja!" sem vzkliknila. "POTEM nisi edina, imel sem takšne sanje" je rekel Leo.
Se nadaljuje...
flamingo:unicorn: