Bia je normaln nedelja, ampak deževna zato se nisem mogla dobit z Leom. Dobesedno sem šla po kosilu spat! To se ni nikoli zgodilo. Spet sem sanjal. V ogledalu je bila ženska. In ni in ni nehala govoriti ime Nataly. Kar kričala in kričala je to ime. Ponavljala ga je znova in znova. Nato sem se zbudila. Nisem vedela kaj to pomeni.
Naslednji dan. »Dobro jutro učenci« nas je pozdravila razredničarka. »Lepo novico imam. Dobili boste novo sošolko Nataly Anderson, prihaja pa iz Danske.« čakaj Nataly? Pa saj to ni tista natly iz sanj. »Ima še dva brata, ki bosta hodila v deveti razred. Prosim, da ste prijazni do nje, ker še ne zna čisto slovensko. Suzan, ker ti znaš najbolje angleško ji boš prevajala, če na bo kaj razumela.« »Ja učiteljica.« sem brezbrižno odgovorila. Naslednje ure in dan so bili pa en velek dolgčas, da niso vredni omembe.
Naslednji dan. »Dobro jutro učenci! Pozdravite novo sošolko Nataly.« je začela učiteljica. »Nataly to je tvoja prevajalka Suzan« »Hi« sem v zadregi blekenla pred razredom. Ura je z Nataly zelo hitro minila. Pogovarjala sem se z njo na hodniku, ko sem se v nekoga zaletela. Saj ste že navajeni, da se cel čas spotikam…
Upam , da niste predolgo čakali na nov del. Zdaj ostaja vse bolj napeto.