Hellow!!
<3
Tukaj je 36. del!
Ta del bo daljši. Že dolgo ni bil dolg. Res sem pisala po par stavkov in se vam opravičujem še enkrat.
Sem se re potrudila, da bo del dolg (prosim, da kaj napišete v kom. vesela pa bi bila !).

___________________
" No tukaj ste zato, ker se mi je res nekaj hudega zgodilo. " nam reče jaz pa razmišljam, če mu ne mora pomagati kdo drug in kje je najdel ravno nas.
" Da ne boste čudno gledali. Jay je zelo pomenbna oseba, on nas vodi in daja ukaze. " reče vilinka.
" Ja to je res, zdaj pa nazaj k mojemu problemu. No ni več moj problem ampak je od vseh. " nam spet začne govoriti.
" Moja ščerka Kate se je izgubila. Mislim ne vem kje je. Poklical sem vse in vse sem naredil, da bi jo našli a zaman. Slišal sem o vas in sklenil sem, da vas povprašam za pomoč. Sicer je Kate stara 18 let. " nam zaskrbljeno govori.
" V redu bomo pomagali. Kje pa naj začnemo, mislim ne vemo kakšna so pravila, do kje smemo... " začnem govoriti a preden pove do konca me Jay prekine.
" To je najmanjša stvar! Bomo poskrbeli za to. " nam reče.
" Mi želimo čim prej nazaj. " ga pogledam tako, da se vidi, da želimo hitro opraviti s tem.
" V redu. Pojdite v sobo z vilinko, da vam vse pove potem pa lahko iščete. " mi reče.
" V redu. Kaj pa, če je ne bomo našli danes?? " ga pogledam in se takoj zavedam, da bi bilo bolje, da bi drugače rekla.
" Vam bom dal nekaj sob, da boste prespali. In pijačo, hrano. Vse kar imate doma samo tukaj bo tega več. " reče.
" V redu. Uredimo to čim prej, da lahko gremo. " rečem in se že obrnem.
" Pridite z mano. " nam reče vilinka.
Gremo k njej. Hodimo do sobe.
" Vsedite se, da vam povem in razložim vse. " nam reče.
Vsedemo se in jo poslušamo. Sprašujemo jo vilinka pa nam odgovarja. Na koncu pa smo se še pogovarjali. Tako je minil čas v tisti sobi kjer smo se pogovarjali in mi predvsem poslušali.
" V redu mislim, da je to vse. Se motim?? " nas vpraša.
" Hvala zdaj vse vemo. " rečem hitro in zamišljeno nazaj.
" V redu. Gremo nazaj k Jayu. " nam reče in že je zelo naprej.
Hitro stečemo za njo.
" Zdaj vse vejo. " reče vilinka Rayu.
" V redu. Jih boš odpeljala v sobe?? " ji napol ukaže Ray.
" Seveda. " reče in se obrne proti nam.
" V redu pokazala vam bom še sobe. " nam reče po poti.
Hodimo.
" Tako ta bo dosti velika za vas pet. Sprostite se. Ob sedmih vas pridem zbuditi, če vam je prav. " nas napol vpraša.
" Meni je prav in verjetno tudi ostalim. Eno vprašanje. " ji rečem spet namesto vseh.
" Kar na dan z njim! " mi z prijaznim glasom reče.
" Ali naj vas še zmeraj kličemo vilinka?? " jo vprašam v zadregi.
" Ne, zdaj me lahko kličete po mojem pravem imenu, Lucy. In tikajte me, bom tudi jaz vas. " mi reče.
" V redu. Lepo ime imaš. " ji prijazno rečem.
" Hvala vi vsi tudi. Zdaj pa grem pridem jutri. " mi prijazno reče, nam reče adijo in gre.
Lahko noč si rečemo in gremo spati. Celo noč razmišljam. O tem kako Ray ni nesramen, o njegovi hčerki, o Lucy,... Potem pa zasppim.

(se nadaljuje)