Hej, tukaj je že 3.del moje zgodbe. Upam, da vam bo všeč. Če imate kako idejo za nadaljevanje, kar napišite.

Ampak glasba! Koliko glasbe! Srce mi je kar poskočilo od vznemirjenja, ko sem stopila k policam. Še vedela nisem, kako in kje naj se lotim. Nikjer ni bilo oznak razvrstitve. Po naključju je bila prva stvar, ki sem jo potegnila ven, prav filmska glasba.
"To ima moja matka rada.", sem zaslišala za hrbtom.
Obrnila sem se. Prostor je zadišal po melisi in divjih češnjah, ki se je širil iz velike modre skodelice.
"Aja, sem pozabil. Jaz sem Leon." Z levico mi je ponujal skodelico s čajem, desnico pa v rokovanje. Nekoliko nerodna zadevica. Roke sem moralaprekrižati, da sem z levico prijela skodelico, z desnico pa stisnila njegovo dlan.
"Tina", sem rekla in se skoraj ugriznila v jezik. Nikoli se nisem tako predstavljala, Tina je bila rezervirana le za najdražje.
"No, Ktistina", sem se hitro popravila.
"Tina ne verjame, da je danes drugače", je zamrmral, ko je odmikal kup knjig in oblek s kavča, da sem se lahko usedla.
"Oh!" sem vzkliknila in čaj se je polil čez rob skodelice.
"Vse okej?"
"Ja, ni šlo po preprogi." Napeto sem gledala v povsem novo oker preprogo, kot da iščem listek s ceno. Tina ne verjame je najina pesem- moja in očijeva. Prav zato me kliče Tina.
Ker me je Leon spomnil na to, sem obsedela v zadregi.
On pa je z žličko mešal čaj.

Kmalu pride že naslednji deeeel!!!
lp tukizoee:)