Hej!
2del je tu!


JULIA:
Z Lilo sva se spogledali in nasmehnili. Pogledala sem najine sklenjene dlani. "Pridita, že, vidve golobici!!!" sta zavpila Dean in Sean. "Ja, že prihajava!" sem zavpila nazaj. Lila mi je navihano pomežiknila: "Kdo bo prej?" V naslednjem sem videla le še njene svetlo zelene lase, ki so zapluli po zraku pred mano. Stekla sem za njo. Zadihano sem pritekla do njih in se zakotalila na tla. Lila me je vzišeno pogledala, nato pa sva se začeli obe režati. Fanta sta naju samo čudno gledala. Sean je s prstom zaokrožil nad glavo in s ustnicami oblikoval besedo 'čudakinji'. Vstala sem in rekla: "Gremo že, ali kaj?" Z Lilo sva se spogledali in spet bruhnili v smeh. Deanu je prekipelo: "Poslušajta, midva vaju tu čakava, vidve pa se iz neznanega razloga režira. Moramo iti, drugače bomo po vajini krivdi dobili slabo oceno! In tega si s Seanom ne moreva privoščiti!!!" Pihal je od besa ter odkorakal stran. Z Lilo sva mu sledili. Ko smo bili že malo dlje od Parole (park + šola), v gozdu, smo naenkrat zaslišali glasove. Previdno sem stopila naprej, da bi odkrila, kaj se dogaja. Zagledala sem 3 najstnike. 1 je bil fant s črnimi lasmi, ki se je smejal šali temne rdečelaske. 2. punca pa je imela temno vijolične lase do ramen in frufru. Vzelo mi je sapo. Fant in vijolična punca sta imela krila! No, Lila, Dean in Sean jih tudi že imajo, jaz pa jih dobim jutri, vendar neznana najstnika sta imela črna krila! Z roko sem si prekrila usta. "Evili" sem zašepetala. Do zdaj nisem še nikoli videla Evilov, ker smo Angeli in Evili živeli narazen. Moral si imeti blazno srečo, da si videl predstavnika druge skupine. Takrat me je rdečelaska brez kril opazila in najina pogleda sta se stopila. V mislih mi je zaigral spomin na moj 15. rojstni dan, ko so nas vse rojene tistega datuma 2043, razvrstili med Evile in Angele. Ta punca... Skupaj sva stali v vrsti, takrat. Njo so poklicali k Evilom, mene pa k Angelom. Že takrat, se mi je zdelo, kot da jo poznam, zdaj pa se je ta občutek le še okrepil. Tudi njej so se razširile rjave oči, kot da bi se spomnili na isti dogodek. Angeli in Evili smo strmeli drug v drugega, nato pa črnolasec zagledal nekaj. "Cleo, Aia, poglejta!" je zavpil. Tudi Angeli smo pogledali in vzelo mi je sapo. Od bukve do hrasta je bila razpotegnjena nekakšna modra tkanina. Izgledalo je kot nek portal. Modra snov v njem se je svetlikala in vrtinčila. Rdečelaska je pogumno stekla tja. Pognala sem se za njo. Ne bi bilo pravično, da bi Evilka odkrila to stvar prva. Lila je zakričala moje ime, ko sva s punco naenkrat skočili v portal. Imela sem občutek, kot da bom bruhala. Pristali sva v nekem drugem gozdu. Zadnje kar sem videla, je bilo, da je moja sopotnica omahnila na tla, preden sem tudi sama izgubila zavest.


Upam, da vam je bilo všeč. Lajkajte in komentirajte!