Pisalnica
Hoj!
Odločila sem se, da bom pisala zgodbo. To je moja prva zgodba, ki jo pišem ne pišem samo zase. Verjamem, da je veliko slovničnih napak, prosim, ne kritizirajte tega, ker mi pravilni zapisi ne grejo. Hvala, upam, da bo kljub slovničnim napakam v redu za brat. In res oprosti Hermiona Granger, ker sem vzela tvojo idejo za tako pisanje ampak drugače mi res ne gre...Oprosti, če te zelo moti, zgodbe ne bom objavljala...Hvala.
ELLA
Že nekaj časa jo opazujem. Nekaj ni prav. Ne razumem. Joj, že prihaja, opazila me bo…
LEIA
“Ja, adijo, se vidiva jutri” Mudi se mi, na večerjo. Nekaj slišim, šum, kot, da bi nekdo globoko in pritajeno dihal. Zakaj je vedno tako srhljivo, ko sama hodim po temi? Zadnjih par tednov se mi zdi da me nekdo opazuje. Opogumim se in rečem “Hej! Kdo je tam?” brez odgovora. Še enkrat zakličem, takrat pa se prevrne kanta za smeti. Vidim senco ki steče proč. Ne sledim ji, napotim se proti domu.
ELLA
Skoraj bi me opazila. Kako sem lahko tako neprevidna? Ampak nekaj ima za bregom, prepričana sem. Kaj po-... “Živjo, zakaj si tako pozna?” mami me je že čakala. “Še Leio sem pospremila do doma” zlagala sem se. Ampak kaj, naj ji rečem, da zasledujem mojo najboljšo prijateljico?
*zvečer*
Že nekaj tednov me nekaj zelo muči in to se najbolj kaže ponoči, ko ne morem zaspati. Obrnem se na desni bok, pa na levega, pa spet na hrbet…
*zjutraj*
“ DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN, DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN…” me zbudi budilka. Pojma nimam kako mi je na koncu le uspelo zaspati. Vstanem, se oblečem in uredim. “Ella, Ella!!! Zajtrk je!!!” kliče mami. “Že prihajam!” stečem po stopnicah v kuhinjo. Za zajtrk je jajce na oko, že spet.
LEIA
*pri zajtrku*
Kdo je bil? Kaj je delal? “Kaj pa je narobe?” me vpraša oči. “Ahhh...Nič, samo ne maram sama hoditi po temi zvečer. Bi me lahko prihajal iskat?” odgovorim. “Ljubica, saj veš, da imam službo, ne bo šlo” za vdihnem in odidem.
ELLA
Pojedla sem, sicer z muko, ampak je šlo. Uležem se na posteljo in ponovno razmišljam. V ozadju mi piska telefon. Saj vedno piska in ponavadi ignoriram, ampak danes pa piska tako vztrajno...Grem pogledat, kaj je. Bilo je pet sporočil od Leie. Berem:
“se dans dobiva na igrišču?”
“nujno je, pls prid”
“bi blo ok okol 12h???”
“‘???????”
“prosimmmmmmmm…”
Odpišem.
“ja, lahko, kaj pa je?”
Odgovor, kot sem pričakovala, je priletel takoj.
“Ti povem v živo. torej se vidiva…”
Samo še pritrdila sem in ugasnila telefon. Zelo me zanima, kaj jo muči.
To je to za 1. del...upam, da je ok. LP, HERMIONE GRANGER
Odločila sem se, da bom pisala zgodbo. To je moja prva zgodba, ki jo pišem ne pišem samo zase. Verjamem, da je veliko slovničnih napak, prosim, ne kritizirajte tega, ker mi pravilni zapisi ne grejo. Hvala, upam, da bo kljub slovničnim napakam v redu za brat. In res oprosti Hermiona Granger, ker sem vzela tvojo idejo za tako pisanje ampak drugače mi res ne gre...Oprosti, če te zelo moti, zgodbe ne bom objavljala...Hvala.
ELLA
Že nekaj časa jo opazujem. Nekaj ni prav. Ne razumem. Joj, že prihaja, opazila me bo…
LEIA
“Ja, adijo, se vidiva jutri” Mudi se mi, na večerjo. Nekaj slišim, šum, kot, da bi nekdo globoko in pritajeno dihal. Zakaj je vedno tako srhljivo, ko sama hodim po temi? Zadnjih par tednov se mi zdi da me nekdo opazuje. Opogumim se in rečem “Hej! Kdo je tam?” brez odgovora. Še enkrat zakličem, takrat pa se prevrne kanta za smeti. Vidim senco ki steče proč. Ne sledim ji, napotim se proti domu.
ELLA
Skoraj bi me opazila. Kako sem lahko tako neprevidna? Ampak nekaj ima za bregom, prepričana sem. Kaj po-... “Živjo, zakaj si tako pozna?” mami me je že čakala. “Še Leio sem pospremila do doma” zlagala sem se. Ampak kaj, naj ji rečem, da zasledujem mojo najboljšo prijateljico?
*zvečer*
Že nekaj tednov me nekaj zelo muči in to se najbolj kaže ponoči, ko ne morem zaspati. Obrnem se na desni bok, pa na levega, pa spet na hrbet…
*zjutraj*
“ DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN, DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN…” me zbudi budilka. Pojma nimam kako mi je na koncu le uspelo zaspati. Vstanem, se oblečem in uredim. “Ella, Ella!!! Zajtrk je!!!” kliče mami. “Že prihajam!” stečem po stopnicah v kuhinjo. Za zajtrk je jajce na oko, že spet.
LEIA
*pri zajtrku*
Kdo je bil? Kaj je delal? “Kaj pa je narobe?” me vpraša oči. “Ahhh...Nič, samo ne maram sama hoditi po temi zvečer. Bi me lahko prihajal iskat?” odgovorim. “Ljubica, saj veš, da imam službo, ne bo šlo” za vdihnem in odidem.
ELLA
Pojedla sem, sicer z muko, ampak je šlo. Uležem se na posteljo in ponovno razmišljam. V ozadju mi piska telefon. Saj vedno piska in ponavadi ignoriram, ampak danes pa piska tako vztrajno...Grem pogledat, kaj je. Bilo je pet sporočil od Leie. Berem:
“se dans dobiva na igrišču?”
“nujno je, pls prid”
“bi blo ok okol 12h???”
“‘???????”
“prosimmmmmmmm…”
Odpišem.
“ja, lahko, kaj pa je?”
Odgovor, kot sem pričakovala, je priletel takoj.
“Ti povem v živo. torej se vidiva…”
Samo še pritrdila sem in ugasnila telefon. Zelo me zanima, kaj jo muči.
To je to za 1. del...upam, da je ok. LP, HERMIONE GRANGER
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw super začetek! Všeč mi je!:heart_eyes::wink::heart_eyes::wink::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::gift_heart::gift_heart::sparkling_heart:
Tvoja dg
Tvoja dg
0
Moj odgovor:
hiphop_girI
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sladkorna
Hej,:grimacing:
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
