Živjo...Spet sem začela pisati zgodbo in upam, da jo bom tudi KONČALA. Zelo dolgo me ni bilo in vidim, da se je pisalnica zelo spremenila. BRAVO PIL. Tu je moj pri del. Uživajte. In prosim za komentarje. Sem stara P1, ampak se še trudim s ponastavitvijo gesla. Hvala!

Noč je bila temna, a čista in prelepa. Take trenutke je Lovec imel rad. Njegovi služabniki so bili prestrašeni. Slišal je njihova uboga srca, ki so od vznemirjenosti topotala po njihovih rebrih. Vajenec je strmel v gospodarja, in se spraševal če ni nemara neumno ubiti še eno družino nedolžnih ljudi. Vesla so odrivala majhen čoln in parkirala ob pomolu. Končno. Prišli so. Nekaj ljudi manj ne bo razlike. Lovec se je mračno nasmehnil, stopil iz čolna na pomol In se zastrmel v hišo ki je stala tam. Pomislil je, kakšna bo, ko ne bo nikogar doma, a se nato streznil. Kaj njemu mar za hišo ljudi v njej, potrebuje le princeso, da jo pripelje mračnemu Gospodarju. Ta pa jo bo lastnoročno ubil.

Mize so bile nabito polne. Kamnite stene so odmevale od otroških glasov, ki so se brez sramu pritoževali nad hrano. Nekateri, bolj sramežljivi so jedli v tišini in občudovali prijatelje, ki so se smejali, porivali krožnike stran od sebe in pokali tetrapake mlek in sokov pod nogami. Vzgojiteljice v sirotišnice pri Jantarjevem jezeru, so bile bolj mehkega srca. Šibo so”izgubile” v gozdu, ko so šli na sprehod.
V kotu je sedel trinajstlegni rjavolas deček. Imel je rjave oči in nekaj pegic po obrazu. Lase je imel skravžljane in oblečeno umazano majico, na kateri je bil nekoč narisan traktor. Po nešetotih pranjih, je od ubogega traktorja ostal le vrtinec pisanih barv. Modre kratke hlače, so imele ogromno lukenj, predvsem pa na kolenih. Nihče jih ni zašil, zato je fant pač nosil raztrgane in umazane hlače. Superge so bile blatne od igranja na mokrem igrišču. Okoli pasu si je zavezal rjavkasto jopico. Dečku je bilo ime Septimus
Otroci okoli njega so se zasmejali. Nicko je očitno znova počil nov tetrapak in požel val aplavza. Pomahal je Septimusu in mu pomignil naj pride tja. Deček je odložil žlico z proseno kašo in jo”ponesreči” polil po mizi, ter si utrl pot mimo množice do svojega najboljšega prijatelja. Nickovim črnim lasem ni bilo težko slediti. Končno je prišel do njega in dala sta si petko: ”Ahooooj!” se je zarežal Nicko. Septimus pa mu je le resnobno pokimal: ”Živio. Zakaj si me klical?” ”Zakaj? Ker si moj najboljši priiiijatelj!” se je nasmehnil Nicko. ”Aha. Si kaj videl Jenno? Vprašati jo moram, če je jutri kak špotni dan…” je vprašal Septimus in se oziral naokoli. ”Ne. Mislim, da je šla že v sobe. Pojdi pogledat. Našel jo boš!” Nicko je Septimusa robato lopnil po hrbtu, da se je fant kar opotekel v smeri izhoda iz jedilnice.
”Jenna! Jenna! Jenna a si tuu?” je klical svojo prijateljico Septimus in se oziral po temačni spalnici za obrisom postave. Nič. Očitno je bila še vedno v jedilnici. Zavzdihnil je in se obrnil, da bi jo počakal pred izhodom iz jedilnice. ”Kaj hočeš?“ Septimus bi se skoraj zaletel v rjavolaso dekle, ki je strmela vanj. Njene zelene oči so poiskale njegove rjave. Imela je oblečeno modro majico in vijoličasto kiklico. Obute je imela baletne copatke in buljila je v fanta in ga pomenljivo pogledala. ”Jenna!” je dahnil Septimus in se presenečeno zazrl vanjo. ”Klical sem te. Kje si bila?” ”Kje sem bila?” Jenna je pomignila na baletne copate. ”Baletu?” je pokimal Septimus. Ta je le prikimala in zajedljivo rekla: ”Kaj hočeš Septimus Heap? Rekli so mi, da me iščeš.” ”Jaaaa…Se spomniš tistih časopisov? O Lovčevih iskanjih na princeso Zgodovinskega mesta?” je vprašal Heap in se zazrl v deklico, ki je stala pred njim: ”Seveda se spomnim. Princesa je preprosto ogrožena. Ubožica. Si slišal koliko ljudi je umoril, da bi se dokopal do nedolžne princese?!” Jenna ni bila več tako zelo zajedljiva in je teatralno zavzdihnila. ”Seveda sem slišal. Nuna Mushker je nora na Lovca. Menda vas preverja, če ni slučajno princesa v sirotišnici?”je rekel Septimus (od zdaj naprej Sep, Mus ali Septi) Jenna je prikimala: ”Seveda nas. Ampak, tudi če bi bila ogrožena princesa v sirotišnici, se najbrž ne bi spomnila na svoje poreklo.” ”Ja…Najbrž. Ampak nisem te potreboval zaradi tega Jen. Je na nek način povezano s tem ampa…” je začel Septi a ga je Jenna prekinila: ”Povej zakaj si me iskal.” ”Aja, mislil sem se odpraviti za…No za…za Lovcem in ga premagati. A bi šla z mano?” je hitro in jecljajoče rekel Heapov sin in se pričakujoče zastrmel v deklico. ”Si NOR? Lovec ima Magijo. Mi je nimamo.” Je izbruhnila Jenna in pobuljila v fanta. ”Ni EDINI ki ima magijo tukaj.” je v zadregi zamomljal deček. ”Ni edini? KAJ hočeš reči s tem? Hočeš reči da…

SE NADALJUJE

Lp,
P1