Hi :wave:!
Prejšnjič je Lonsonova že hotela, da Brenda spije serum resnice :scream:. Morda je bolje, da gre k ravnateljici ...
PRI RAVNATELJICI
Brendi je srce začelo biti tako hitro kot še nikoli. Le kaj bo naredila?
Lonsonova je šla do vrat in Brenda za njo. Šli sta po hodniku levo in hodili, dokler nista prišli do zlatega kipa orla ob katerem so bile stopnice. Lonsonova je vzela palico in izrekla nek zakompliciran urok in orel skupaj s stopnicami se je začel vrteti.
"Pojdi," je ukazala Lonsonova.
Brenda je stopila na stopnice, ki so jo pripeljale do vrat, ki jih je odprla. Tako je vstopila v kabinet. Na visokih stenah so bili portreti nekdanjih ravnateljev in ravnateljic. Pred njo je stala miza, na kateri je bil pergament in pero.
"Brenda," je zaklicala ravnateljica iz nenadoma.
"Profesorica Lonson me je poslala in ...," je rekla Brenda, a jo je ravnateljica prekinila.
"Vem," jo je prekinila ravnateljica.
"Veste vse?"
"Ne, ampak vem, da boš prišla in kar sta delala z Davidom sinoči. Zanima me, zakaj."
"Zanima me moja družina. Po mamini strani."
"Kaj točno?"
"Nekaj ..."
"Lahko mi zaupaš, Brenda. Nikomur ne bom povedala."
"Še vseeno bi raje ohranila to zase."
"Ne bom rinila vate in ne bom obvestila o tem, kar si naredila tvojih staršev. A še vseeno bom mogla Rawenclawu odšteti osemdeset točk. Lahko odideš."