»Hej, hej doma sem.« Obesim jakno na obešalnik in se zapodim v stanovanje. »Hej Katarina kako je šlo na avdiciji?« Se je iz kavča v dnevni zaslišalo. Začela sem korakati proti njemu in, ko sem se usedla na kavč zavzdihnila. »Pri najvažnejšem obratu sem padla…« Tiho zamrmram očetu. Oče položi roko pred usta in nadaljuje poslušati. Povedala sem mu vse do zadnje stvari. »…vendar konec dobro vse dobro. Imam še eno priložnost!« Veselo skomignem z rameni. Ogledujem si njegov zaskrbljen obraz, ki ni bil najbolj zadovoljen. »Ja, saj vem, da imaš še eno priložnost ampak… kdo te bo treniral?« Takrat tudi meni veselje pade. »Me bo trenirala Katja!« Po nekaj minutah premisleka pridem na idejo. »Glede na to, da sem njen prijatelj prav…« Se še oče nasmeje in me objame čez ramo za tem pa se skupaj zazreva v portret mame. »Zelo bi bila ponosna nate, pa čeprav si padla.« Se nežno nasmehne in me še močneje stisne. »Bila je odlična plesalka. Ni se predala.« Mi solza spolzi po licu. Rahlo s jo obrišem. »Saj si tudi ti taka. Tudi, če ne dobiš te vloge boš ti vedno moja zmagovalka.« V tistem trenutku sem imela čisto vse kar potrebujem. Še najbolj pa sem vesela, da mam ob sebi očeta. »Hvala. Grem zdaj v sobo.« Sem rekla in po stopnicah začela samozavestno hoditi do moje sobe. Takoj, ko odprem vrata zaslišim telefon, ki mi je že nekaj časa zvonil. Ko se zaženem proti njemu opazim na telefonu napis »Ana« Pr čemur se zelo razveselim. »ANA!« Zakričim, ko pritisnem na zeleno slušalko. »Čakam te pred hišo, mi boš potem povedala.« Se Ana zasmeji nazaj in prekine klic. Ko nisva več na klicu se še jaz malo zasmejim in stečem proti vratom. »Ana me čaka pred hišo, se vrnem domov do večerje, adijo!« Rečem med tekom do vrat in kmalu za tem že padem v objem Ani. Že od malega sva najboljši prijateljici. Vedno ji povem, vse. »Takoj mi povej vse od A do Ž!« Me razburjeno pogleda in med hojo proti slaščičarni posluša. »…no ja, in zdaj imam še eno priložnost… VENDAR TO ŠE NI VSE!« Jo z velikimi očmi pogledam. »A še je?« Se zasmeji. »Prav, mi boš povedala AMPAK greva prvo v slaščičarno.« Še doda in istočasno porineva vrata najboljše slaščičarne v mestu. S prstom pokažem na mizo ob oknu kjer vedno sediva, razen, če je zasedeno. Skupaj se usedeva in že sem odprla usta, ko sem zagledala znano dekle in fanta. » O, NE…« Si tiho zamrmram med Emino živčno hojo proti nama. »Em… Izgleda, da se spet srečamo, vendar nisem vedela, da bi mi rada pokvarila VSE.« S prisilnim nasmeškom živčno izjavi. Pri tem le privzdignem obrv. »KAJ NE VIDIŠ, DA JE REZERVIRANO?! POVEJ JIMA LUKA!« Da Ema vso jezo iz sebe. V njene ostre oči nisem morala več gledati zato sem glavo obrnila proti fantu, ki je stal zraven nje in bil mi je zelo znan. »Saj ne rabiš biti tako stroga Ema.« Zaslišim znan tečen glas. Po nekaj trenutkih dojamem, da je to fant v katerega sem se zaletela. »O, oprostita nama res nisva vedeli greva na drugo mesto…« Živčno začnem Ani kazati z očmi, da greva stran od tu. Končno je le ugotovila kaj ji hočem s tem povedati in zbežali sva na drugo mesto. »Je to ta Ema?« Razburjeno a veselo vpraša Ana. Ne zadovoljno prikimam. »No zdaj pa to ˝še nekaj˝ pride na vrsto… ta fant… Luka... on… v njega sem se zaletela, ko sem hodila domov… Na trenutku sva bila zelo blizu…« Ana si presenečeno pokrije usta. Šele takrat je razumela, zakaj sem tako hitro zbežala. »Ampak druga tema, si se učila?« Zamenjam temo preden izve cela slaščičarna. Ana kot sem pričakovala prikima kot, da to počne že cel mesec. »Takoj pridem, grem nama nekaj naročit.« Se vstanem in odidem do natakarja. »Se opravičujem, midve bi imele sladoled, obe čokoladnega prosim.« Se nasmehnem natakarju in pokažem na najino mizo. Natakar prikima in odide, da nama prinese sladoled. Za vogalom me je čakala Ana, ki si je tisti trenutek pela pesem. »ANA?! ZAKAJ MI NE POVEŠ, DA TAKO LEPO POJEŠ?!« Se osupljeno zaderem. Ana zardi in začne nekaj momljati. »Vpiši se v glasbeno šolo, NUJNO!« Ana skomigne z rameni in se rahlo nasmehne. V tistem trenutku mi zapiska telefon. »ANA, SARA JE PISALA, TISTA SODNICA!« Skupaj se nagneva nad telefon in začneva brati sporočilo:
OBVESTILO!
Poleg solističnega nastopa, nastopa v dvoje bomo imeli tudi pevca ali pevko, ki bo po vsej verjetnosti igrala na klavir.
Sara Čeh

»Sliši se zabavno… ANA TI IMAŠ PERFEKTNOST V TVOJEM GLASU!« Se navdušim. Ana začne odkimavati in govoriti. »Spodletelo mi bo.«


-------------------------------------------

Takole pa si končno prišel/a do konca.
Ful sem vesela, da si si prebral/a to mi VELIKO pomeni :D
Še bolj bom pa bila vesela, če lajkaš in komentiraš (če ti je všeč seveda) in p.s NARISALA BOM LIKE KAKRŠNE SI JAZ PREDSTAVLJAM NA MESTO SLIK IN V NASLEDNJEM DELU DALA LINKE ČE KDO SLUČAJNO NE BO NAŠEL. IN HVALAAAAAAAAAAAAA ŽE V NAPREJ!
Lp, Blank