Pesem na tleh
9
Vsak dan sem na tleh,
poskušam zatreti radostni smeh.
Vse veselje odvržem v mračnoklet,
počutim se kot umazana smet.
Moje srce je prazno,
komaj opazno.
V sebi vidim grdo nakazo,
nikoli podrobneje spoznano.
Sam sebi se gabim,
nikdar dobre plati ne opazim.
Vedno se spozabim,
dobre strani sebe prebrati.
Počutim se samo,
nekje na samem zadržano.
Počutim se neopazno,
a mogoče je le začasno.
Za vse vem, da je res,
v sebi imam čustven pretres.
Občutek imam, da je močan potres,
za mene je vse močan stres.
Nikoli ne bo novega upanja,
nikjer ne najdem zaupanja.
Vsak dan mi manjka spanja,
vedno imam nova obupana vprašanja.
Le kdaj bo šlo na bolje?
Še prej bi pritekel na Skopje.
To vpliva na moje dobro počutje,
vsak dan mislim, da v meni nastajajo nove trakulje.
Vse kar imam rad mi gre na živce,
da jih osvobodim potrebujem prav posebne žlice.
Za vse skrbi imam dolge police,
na katerih se nikoli ne znajdejo spominčice.
Še nikdar se upanja iskra prižgala,
kot bi odlaševala.
Mogoče bo kasneje obžalovala,
če me bo sploh kdaj obiskala.
Sam z sabo se ukvarjam
in resnico pred sabo z odejo pokrivam.
Škatle laži odpiram,
proti globinam splavam.
Vedno globje in globje tonem,
dokler še zadnje sreče ne iz sebe zvrnem.
Skrivam se v svojem svetu premetenem,
vsem drugim spregledanem.
Sam z sabo se prepiram,
pred sabo lepe reči skrivam.
Slabe pa odpiram,
zato se v sobi skrivam.
Nikogar ne potrebujem,
čeprav si še čevlje s težavo obujem.
Na skrivaj srečne ljudi opazujem,
v svoj odsev žalostno pogledujem.
Vpijem in vpijem že naokrog,
ne spravim se več na sproščujoč sprehod.
V moji krvi je slaboten obtok,
včasih uide mi pridušen stok.
Na vse se rad jezim,
nikoli oddiha občutim.
Le nesrečo vsaj dan čutim,
zaradi vsega se hitro otrudim.
Vse postaja za mojo psiho nevarno
in ne vredno spoštovanja.
Zares ne potrebujem odlikovanja
ali občudovanja.
Nihče me ne razume,
zaradi mene vsak hitro obmolkne.
Mogoče si želim, da se vse spremene,
nikoli pa ne bo tako kot prej.
Vsako sekundo se na silo smejim,
hkrati pa na sebe jezim.
Z vsem slabim se takrat spojim,
stran od smeha hitim.
V svoji hladni sobi sedim,
ravno zdaj se žalostim.
Malo še stojim,
od skrbi že opoldne v postelji ležim.
Čez nekaj časa me obišče,
skoči na moje lasišče.
Drvi na mokro od solz smučišče,
da bi me našla vse kote preišče.
Košček sreče je prišel,
moj glas napak ga je končno sprejel.
Na meni je obup jedel
in se z njim sporekel.
Na koncu je sreča zmagala,
čeprav jo je napaka skoraj premagala.
Jaz pa sem omagala,
čeprav sem se na koncu spet smejala.
V moje srce je svetloba Sonca posijala,
žalost se je kar odpeljala.
Jaz pa sem ven odkorakala,
žarek z veseljem sprejemala.
Kadar sem v obupu pa pomislim,
na tiste boleče misli.
Dovolj so grdi spomini,
danes se drug za drugim vrstijo umiki.
Življenje je samo eno si govorim,
iz mene radosten smeh zveni.
Moje telo kar obnemi,
ko na ves glas srečno govorim.
Vrnila sem se v stare čase,
vse se je spremenilo v pozabe.
Vidim jih samo še kot neznane obraze,
komaj opazno spoznane.
poskušam zatreti radostni smeh.
Vse veselje odvržem v mračnoklet,
počutim se kot umazana smet.
Moje srce je prazno,
komaj opazno.
V sebi vidim grdo nakazo,
nikoli podrobneje spoznano.
Sam sebi se gabim,
nikdar dobre plati ne opazim.
Vedno se spozabim,
dobre strani sebe prebrati.
Počutim se samo,
nekje na samem zadržano.
Počutim se neopazno,
a mogoče je le začasno.
Za vse vem, da je res,
v sebi imam čustven pretres.
Občutek imam, da je močan potres,
za mene je vse močan stres.
Nikoli ne bo novega upanja,
nikjer ne najdem zaupanja.
Vsak dan mi manjka spanja,
vedno imam nova obupana vprašanja.
Le kdaj bo šlo na bolje?
Še prej bi pritekel na Skopje.
To vpliva na moje dobro počutje,
vsak dan mislim, da v meni nastajajo nove trakulje.
Vse kar imam rad mi gre na živce,
da jih osvobodim potrebujem prav posebne žlice.
Za vse skrbi imam dolge police,
na katerih se nikoli ne znajdejo spominčice.
Še nikdar se upanja iskra prižgala,
kot bi odlaševala.
Mogoče bo kasneje obžalovala,
če me bo sploh kdaj obiskala.
Sam z sabo se ukvarjam
in resnico pred sabo z odejo pokrivam.
Škatle laži odpiram,
proti globinam splavam.
Vedno globje in globje tonem,
dokler še zadnje sreče ne iz sebe zvrnem.
Skrivam se v svojem svetu premetenem,
vsem drugim spregledanem.
Sam z sabo se prepiram,
pred sabo lepe reči skrivam.
Slabe pa odpiram,
zato se v sobi skrivam.
Nikogar ne potrebujem,
čeprav si še čevlje s težavo obujem.
Na skrivaj srečne ljudi opazujem,
v svoj odsev žalostno pogledujem.
Vpijem in vpijem že naokrog,
ne spravim se več na sproščujoč sprehod.
V moji krvi je slaboten obtok,
včasih uide mi pridušen stok.
Na vse se rad jezim,
nikoli oddiha občutim.
Le nesrečo vsaj dan čutim,
zaradi vsega se hitro otrudim.
Vse postaja za mojo psiho nevarno
in ne vredno spoštovanja.
Zares ne potrebujem odlikovanja
ali občudovanja.
Nihče me ne razume,
zaradi mene vsak hitro obmolkne.
Mogoče si želim, da se vse spremene,
nikoli pa ne bo tako kot prej.
Vsako sekundo se na silo smejim,
hkrati pa na sebe jezim.
Z vsem slabim se takrat spojim,
stran od smeha hitim.
V svoji hladni sobi sedim,
ravno zdaj se žalostim.
Malo še stojim,
od skrbi že opoldne v postelji ležim.
Čez nekaj časa me obišče,
skoči na moje lasišče.
Drvi na mokro od solz smučišče,
da bi me našla vse kote preišče.
Košček sreče je prišel,
moj glas napak ga je končno sprejel.
Na meni je obup jedel
in se z njim sporekel.
Na koncu je sreča zmagala,
čeprav jo je napaka skoraj premagala.
Jaz pa sem omagala,
čeprav sem se na koncu spet smejala.
V moje srce je svetloba Sonca posijala,
žalost se je kar odpeljala.
Jaz pa sem ven odkorakala,
žarek z veseljem sprejemala.
Kadar sem v obupu pa pomislim,
na tiste boleče misli.
Dovolj so grdi spomini,
danes se drug za drugim vrstijo umiki.
Življenje je samo eno si govorim,
iz mene radosten smeh zveni.
Moje telo kar obnemi,
ko na ves glas srečno govorim.
Vrnila sem se v stare čase,
vse se je spremenilo v pozabe.
Vidim jih samo še kot neznane obraze,
komaj opazno spoznane.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW. Zeloooo dobra pesem. Odlično sta jo napisale. In dolga je tudi. Všeč mi je.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Tole pesem sem brala skor slabo minuto...Kako je lahk tok dolga,punci??? Tale mora sigurno v časopis. Vendar bom objavila jutri ker danes Ss ni na Pilu in nebo videla objave.NORO DOBRO!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wow ... Ne vem, kaj naj rečem ... RESSS je dobra pesem! :smiley::smiley::smiley: Bodita (dve sta, a ne?) morda edino malo pozorni na rime. Vidim, da sta želeli, da se rima spanja na vprašanja (Nikoli ne bo novega upanja, nikjer ne najdem zaupanja. Vsak dan mi manjka upanja, vendo imam nova obupana vprašanja.), ampak zaradi ritma in večjega števila besed v zadnjem verzu pride ''rima'' na upanja - obupana. Pazita tudi na rime z različno naglašenimi besedami npr.: potres - stres. Vendar tudi, če kakšna rima ni popolna je ok. Drugače pa kar tako naprej! :smiley:
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: