PESNIŠKA OPORA

V pesnikovi sobi se dogaja,
v učilnicah pa dolgčas nastaja.
Otroci ne vedo, kako pisati,
učiteljica pa ne neha nergati.

Ne vedo, kako osedlati rimo
in izničiti dogočasno zimo,
ne vedo, kako pesniško delovati,
ko bi se oni raje šli igrati.

Tika-taka, tika-taka,
nervozna je sekunda vsaka.
Kako naj bi se zbrali,
ko pa bi raje zunaj uživali*.

Zato sprejmite nasvet
in pojdite na potep,
ta dal vam bo razsvet
in karto za nov polet.

Za navdih včasih potrebna je pokrajna,
da ne boste kot stara lajna,
ne ozirajte se na čas
in si zato ne pulite las.

V pesmi naj ne bo greha,
vendar več smeha,
pazite, da učiteljica ne prebledi
in zaradi vseh napak ne ponori.

Ne mislite na Pavčka
ali kakega drugega hudomušnega palčka,
mogoče boste kot Prešeren,
ki je bil malo poreden,
a pesmi je pisal rad
in mogoče boš tudi ti slovenski zaklad.

Upam, da sem vam pomagala
in ne samo v nedogled čebljala,
vam novo oporo pripeljala
in vas pesniško naravnala.

*naglas na a
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Živjo!
Odkrila sem to pesem, ki sem jo napisala pred nekaj leti. Mislim, da je to bila prva pesem, s katero sem bila zadovoljna. Zdaj sicer vidim, da ritem v predzadnji kitici ni najboljši, ampak ... hja, upam, da ni preveč opazno. Prav tako bi v drugi kitici moral namesto igrati stati namenilnik igrat (pred njim je glagol premikanja), ampak drugače ne bi bilo rime. Aja, pa res upam, da sem "vas pesniško naravnala".:grinning:

Lepo se imejte, pa srečno z ocenami (če (še) ne spremljate: samo še 28-krat je treba v šolo (za devetošolce malo manj)).